Največje sove sveta so se preselile v nove letalnice

Pred štirimi leti je žled porušil ograde in letalnico v zgornjem delu ljubljanskega živalskega vrta in kilometer zunanje ograde. Potrebna je bila celovita prenova, kar so v živalskem vrtu izkoristili tudi za konceptualno prenovo. "V gozdnatem delu živalskega vrta zdaj prikazujemo nekoliko več živali s severa, torej tiste, ki živijo tudi v Sloveniji, dopolnjene s posebneži," je povedala Barbara Mihelič, biologinja in strokovna vodja Živalskega vrta Ljubljana.

Med njimi so tudi sove. Tri največje vrste na svetu – velike uharice, snežne in bradate sove – so dobile tri nove letalnice, ki skupaj merijo skoraj 600 kvadratnih metrov. So večje, sodobnejše, udobnejše in bolj odporne na vremenske ujme. "Bradate sove so prvič v naši kolekciji. Veljajo za kakšen centimeter daljše od velikih uharic, ki pa jih prekašajo po razponu peruti in teži," je z novo pridobitvijo zadovoljna Miheličeva.

Bradata sova ima izjemen sluh – sliši miš pod snegom

Vse sove slišijo zelo dobro, bradata sova pa je največji specialist, je pojasnil Al Vrezec, biolog in kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije: "Ima obrazno masko, ki deluje kot parabola. Ves obroč okrog glave je pravzaprav uho na vsaki strani. Obrazna maska ji omogoča, da koncentrira zvok. Sposobna je slišati miš, ki leze pod pol metra debelo snežno odejo. Od kod prihaja zvok sliši tako natančno, da ko prileti, se poženi z vso silo skozi sneg in zagrabi miš – ne da bi jo videla, vse naredi samo s sluhom."

Največja sova velika uharica – samica tehta do štiri kilograme in pol – je velik plenilec. Pleni mačke, lisice, lahko poje tudi mlado srno. Sove se prehranjujejo tako, da pogoltnejo plen, neprebavljive dele plena – kosti, perje in dlako, pa izbljuvajo. "Neprebavljeni deli se jim v želodcu skepijo v zbljuvek, ki ga ne izločijo skozi anus, ampak ga izbljuvajo skozi usta," je razložil Vrezec.

Sove letajo predvsem za hrano. Če je hrane veliko, potem ne potrebuje velikega teritorija. "V Španiji na primer, kjer je zelo veliko kuncev, so teritoriji zelo majhni. Med dvema gnezdoma je zgolj 100, največ 200 metrov razdalje. Tam gre sova praktično peš iz gnezda, zagrabi bližnjega kunca in se vrne v gnezdo. Niti nima potrebe, da bi veliko letala. Letanje je torej odvisno od hrane – manj je hrane, več mora letati naokoli," je navedel primer Vrezec in dodal, da imajo v živalskem vrtu sove dovolj hrane, zato letalnice v živalskem vrtu niso premajhne.

Ker letajo predvsem za hrano in so plenilci, so tudi njihova krila prilagojena lovu. Njihov let je neslišen, kar ji omogoča posebna struktur peres, je povedal Vrezec: "Pri ostalih pticah pero drsi skozi zrak in z vibracijami povzroča vrtince, ki jih slišimo kot značilen zvok. Pri sovi so peresa dodatno odlačena in te vrtince zadušijo, zato letijo neslišno."

Vse sove niso nočne ptice

Čeprav sove večinoma povezujemo s temo in nočjo, pa niso vse kraljice noči. Čuk in mali skovik sta dnevni vrsti, druge pa so aktivne v poznem popoldnevu ali začetku noči. Imamo tudi popolne specialiste noči, na primer lesna in pegasta sova ter koconogi čuk. Sove dobro vidijo tako podnevi kot ponoči, je pojasnil Vrezec: "Imajo značilno strukturo oči. Mi imamo v očeh dva tipa čutnic – paličice in čepke. Paličice so za svetlobno, čepki za barvno gledanje. Več je v očeh paličic, bolje vidimo ponoči. Sovje oko ima več paličic, zato dobro vidijo pri majhnih intenzitetah svetlobe, kar pa gre na račun barvnega gledanja – imajo manj čepkov, zato je njihovo barvno gledanje slabše kot naše."

Večna dilema – ali sova skovika ali uka ali čuka?

Nekaj, kar velja, je, da sova zagotovo ne poje, saj je ne uvrščamo med ptice pevke. Se pa v določenih situacijah oglašajo zelo različno, odvisno od namena. Samci svoj glas uporabljajo za privabljanje samic. "Zdaj vemo, kdo koga osvaja. Samice se bolj odzivajo na vabljenje samca. V jesenskem času se sove oglašajo za vzdrževanje teritorijev, mladiči pa z glasom kličejo starše. Vse to so zelo različni zvoki: piskanje, hreščanje, hukanje, kar poznamo pri lesni sovi, velika uharica je znana po uhuuu na nekaj sekund. Čuk bolj skovika in ne čuka, vrsta sove skovik pa poleti na morju zelo lepo periodično čuka in nam ustvarja romantično vzdušje," je večne zmote razjasnila Miheličeva. Zmoto, da čuka čuk, je s svojim delom zakrivil prirodopisec, potopisec in pripovednik Fran Erjavec, ki se je ohranila do danes.

Sove zaradi svojega skrivnostnega nočnega življenja od nekdaj vzbujajo strah in spoštovanje pri ljudeh. Zato bodo med krompirjevimi počitnicami, ko bo tudi noč čarovnic, v živalskem vrtu organizirali z Zlatim Prometejem Slovenske akademije znanosti in umetnosti nagrajeni program Noč čarovnic, ki bo letos posvečen odpravljanju neresnic, vraž in predsodkov do sov in tudi drugih živali, ki so povezane z vražami in čarovništvom.