Nakup sodne stavbe: kakšno korist je imela odvetnica Zidar Klemenčičeva?

Sodna stavba, ki jo je konec lanskega leta ministrstvo za pravosodje kupilo od podjetnika Sebastjana Vežnaverja za 7,7 milijona evrov, je bila več kot očitno preplačana. Diagnostični center Bled, ki se je lansko leto prav tako zanimal za nakup stavbe, je namreč opravil oceno tržne vrednosti te zgradbe, saj je želel vanjo preseliti Kirurški sanatorij Rožna dolina. Kot poroča necenzurirano.si, so v Diagnostičnem centru Bled vrednost objekta ocenjevali na slabih pet milijonov evrov, kar je precej manj, kot je zanj plačalo pravosodno ministrstvo.

V Diagnostičnem centru Bled so od cenilca pridobili več različnih tržnih vrednosti, saj so preučevali različne scenarije. Kot poroča necenzurirano.si, so bile druge ocene tržne vrednosti še nižje. Zgradba namreč nima funkcionalnega zemljišča in parkirišč. Če bi torej kupec za obnovo stavbe želel gradbeno dovoljenje, bi ga zaradi pomanjkanja parkirišč težko dobil.

Ministrstvo za pravosodje, za razliko od Diagnostičnega centra Bled, svoje cenitve ni pridobilo, pač pa je nakup opravilo na osnovi cenitve, ki jo je pridobil prodajalec, torej Vežnaver, kar je pri tako velikem nakupu zelo neobičajno.

Cenitev na osnovi šest let starih posnetkov

Pod cenitev je podpisan sodni cenilec Anton Rigler, ki je za oddajo Tarča zatrdil, da je avtorica cenitve pooblaščena cenilka Breda Zorko. Zorkova je prvo cenitev stavbe opravila leta 2017, ko je tržno vrednost ocenila na 2,9 milijona evrov. Nove cenitve pa očitno ni pripravila na osnovi aktualnega stanja stavbe, pač pa je v njej uporabila kar iste fotografije, poroča necenzurirano.si. Torej si pred novo cenitvijo objekta, na osnovi katere se je ministrstvo nato odločilo za nakup stavbe, cenilka prostorov propadajočega objekta sploh ni ogledala. In še na eno razliko v cenitvi opozarjajo. Prva cenitev je pri izračunu upoštevala uporabno površino objekta (2.761 kvadratnih metrov), novejša pa neto tlorisno površino objekta, ki pa je precej večja (4.603 kvadratne metre), zato tudi toliko višji znesek.

Kakšna je bila vloga odvetnice Nine Zidar Klemenčič?

V današnjem članku necenzurirano.si opozarja predvsem na vlogo odvetnice Nine Zidar Klemenčič pri prodaji stavbe na Litijski cesti pravosodnem ministrstvu. Kot navajajo, "odvetnica Zidar Klemenčičeva ni ne potrdila in ne zanikala, da je od podjetnika Vežnaverja za pomoč pri prodaji stavbe prejela nagrado, ki naj bi znašala več kot milijon evrov." Običajna višina nagrade pri velikih poslih namreč znaša okoli 10 odstotkov od vrednosti. Zidar Klemenčičeva se je kasneje odzvala in dejala, da podatek ni pravilen ter da ne more komentirati odnosov s strankami, zato svoje nagrade ne razkriva.

Necenzurirano.si razkriva, da se Zidar Klemenčičeva in Vežnaver poznata še iz časov, ko je odvetnica delala za takratnega župana Kopra Borisa Popoviča. Očitno sta razvila dobro poslovno sodelovanje, saj Odvetniška družba Zidar Klemenčič že več let pravno svetuje in zastopa Vežnaverja in več družb v njegovi lasti.

Sodelovala sta tudi prek poslov z Darsom in Pošto, še navaja necenzurirano.si. Od jeseni 2021 je z družbo, ki jo je takrat še vodil Valentin Hajdinjak, ustvarila za 316.000 evrov prometa. Glavnino svetovanja pa je Zidar Klemenčičeva opravila pri avtovlekah, kjer je eden od koncesionarjev tudi žalski podjetnik Enes Draganović, sicer dober Vežnaverjev prijatelj, navajajo in dodajajo, da je Zidar Klemenčičeva za Dars opravljala pravne posle tudi sredi leta 2022, ko je Dars na gramoznem parkirišču v Žusterni brezplačno dovolil Vežnaverjemu podjetju KPMS postaviti začasne gostinske objekte. Je pa Zidar Klemenčičeva Vežnaverja zastopala tudi v poslih s Pošto Slovenije, saj je njegovo podjetje PVG, dolgoletni dobavitelj skuterjev za prevoz poštnih pošiljk, leta 2021 izgubilo posel prek javnega naročila, zato se je Vežnaver pritožil na državno revizijsko komisijo, ki mu je ugodila in razveljavila posel, vse skupaj pa je vodila prav Zidar Klemenčičeva, še navaja necenzurirano.si.

Zato ni presenetljivo, da je prav Nina Zidar Klemenčič v imenu Vežnaverja komunicirala z ljudmi na ministrstvu za pravosodje, ki so operativno vodili posel z zgradbo na Litijski. Z njimi je usklajevala tudi besedilo prodajne pogodbe, ki gre močno na roke prodajalcu, saj pogodba navaja napačen podatek geodetske uprave o neto tlorisni površini zgradbe, pri tem pa celo izrecno navaja, da je ministrstvo vedelo, kaj kupuje, še navaja necenzurirano.si. 

Bo to ministrici Dominiki Švarc Pipan otežilo morebiten razdor pogodbe? 

Namreč, kot je včeraj poročala novinarka Nika Kunaver, pravosodno ministrstvo sedaj išče pravno pot za razdrtje skoraj osemmilijonske pogodbe za nakup propadajoče stavbe. Kot smo neuradno izvedeli, je razveljavitev pogodbe malo verjetna. Napisana je namreč precej ohlapno in z izjemo protikorupcijske klavzule nima posebnih varoval.

Spomnimo

Konec lanskega leta je pravosodno ministrstvo za 7,7 milijona evrov kupilo zapuščeno stavbo na Litijski cesti v Ljubljani od primorskega poslovneža Sebastjana Vežnaverja, ki je zgradbo kot del stečajne mase kupil konec 2009 za šest milijonov manj. Prav na 24ur.com smo prvi razkrili, da gre očitno za sporen posel, domnevne nepravilnosti nakupa pa preverja tudi Nacionalni preiskovalni urad.

Pravosodno ministrstvo išče pravno pot za razdrtje skoraj osemmilijonske pogodbe za nakup propadajoče stavbe v Ljubljani, ki so jo pred dvema tednoma kupili od poslovneža Sebastjana Vežnaverja.

Vrhovno sodišče: primerna rešitev prostorske stiske je gradnja nove sodne stavbe

So se pa danes glede nakupa sodne stavbe odzvali na Vrhovnem sodišču. Kot poroča STA, je Vrhovno sodišče v sporočilu za javnost pojasnilo, da jih ministrstvo za pravosodje ni seznanilo z namero nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Menijo, da je edina primerna in ustrezna rešitev za prostorske težave vseh prvostopenjskih sodišč s sedežem v Ljubljani že dolgo načrtovana gradnja nove sodbe stavbe. Kot navajajo, bi si morala vlada prizadevati za gradnjo nove stavbe, namesto da razdrobljeno in brez vednosti sodišč nakupuje "degradirane nepremičnine, ki bodo za zagotovitev vsaj minimalnih ustreznih pogojev za delo potrebovale visoke finančne vložke".