'Naloga vlade je, da sledi načelu pravičnosti'

Odbor DZ za kulturo, šolstvo, šport in mladino je na seji obravnaval dopolnila k vladnemu predlogu zakona o šolski prehrani, ki subvencijo razširja tudi na osnovne šole, a hkrati ukinja stoodstotno subvencijo za dijake. V SDS so sicer predlagali, da bi bili polne subvencije deležni tako učenci kot dijaki, a zakon v celoti vseeno podpirajo.

Uvodoma je minister za šolstvo in šport Igor Lukšič poudaril, da so z zakonom o šolski prehrani našli rešitev, ki povečuje stopnjo pravičnosti in zagotavlja večjo transparentnost.

"Naloga vlade je, da sledi načelu pravičnosti," je dejal minister in dodal, da zaradi tega ne morejo favorizirati enega samega dela javnosti, v tem primeru dijake.

Z zakonskimi določbami o evidentiranju in prijavljanju na šolski obrok po Lukšičevih besedah prav tako navajajo mlade na odgovoren odnos do prehrane. Ob tem je Lukšič pojasnil, da bo od 35 do 40 odstotkov dijakov tudi po spremembi zakona še vedno deležnih brezplačne malice.

Vloženih več dopolnil

K zakonu je bilo vloženih več dopolnil tako koalicije kot opozicijske SDS. Srž rešitev, ki so jih predlagali v SDS, pa je ohranitev polnega subvencioniranja dijaške prehrane, česar pa odbor ni podprl.

Kot meni Rudolf Petan (SDS), v poslanski skupini ne glede na sprejem dopolnil ne bodo nasprotovali zakonu, opozarjajo pa na "rušenje" sistema financiranja prehrane, ki je bil uveden v srednjih šolah. Prav tako se bodo po Petanovem pojavljali mejni primeri, tako da bo odločanje o tem, kdo od dijakov bo delež brezplačnega obroka, lahko marsikdaj arbitraren. Polna subvencija učencev in dijakov bi po izračunih poslanca ne nazadnje pomenilo le nekje med šest in sedem milijonov evrov dodatnih sredstev.

Predsednik DOS Aleksandar Spremo je pozdravil večino rešitev v predlogu zakona, a obenem pojasnil, da ne morejo pristati na ukinitev komaj pridobljenih pravic. Spremo sicer meni, da bi s prehodno prijavo na obrok, ki jo predvideva zakon, lahko privarčevali dovolj sredstev, da ne bi bilo treba poseči v dijaške pravice. Po njegovem bi tako kazalo uvesti predhodno obdobje, videti, koliko je dejansko mogoče privarčevati, in šele nato iti v izvajanje zakona.

Samo Bevk (SD) poudarja, da zakon uvaja solidarnostno komponento, ne da bi posegel v državni proračun. Z zakonom pa po njegovem v sistem subvencionirane prehrane vključujejo več kot 100.000 učencev. Predsednica odbora in Bevkova poslanska kolegica Majda Potrata je prav tako poudarila načelo solidarnosti ter zakon označila za nadgradnjo tistega, ki je bil sprejet leta 2008.

V prvem delu današnje seje so člani odbora sicer soglasno podprli predlog novele zakona o mladinskih svetih in predlog zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki ju je v proceduro vložila vlada. Z zakonom o javnem interesu naj bi določili javni interes na področju mladinskega sektorja, izpostavili nosilce in subjekte v javnem interesu in opredelili glavne pristojnosti upravnega organa, ki je pristojen za mladino. Zakon določa tudi posvetovalno telo tj. svet vlade za mladino, ki sicer že deluje. K besediloma so poslanci sprejeli nekaj koalicijskih dopolnil večinoma tehnične narave.