Najpomembnejša med njimi je ta, da morajo delovati v splošnem interesu Evropske unije in neodvisno od držav, iz katerih prihajajo. Tako kot za slovenskega kandidata za evropskega komisarja, tudi za domala vse dosedanje člane Evropske komisije velja, da so v matičnih državah zasedali pomembne politične položaje, mnogi med njimi so se na komisarski stolček presedli z ministrskega. Značaj Evropske komisije kot edine prave nadnacionalne ustanove pa od njih zahteva drugačen način razmišljanja. Komisar naj ne bi zastopal interesov svoje države, od nacionalnih vlad naj bi tudi ne sprejemal nikakršnih navodil.
Predsednik Evropske komisije vsakega komisarja zadolži za spremljanje določenega resorja oziroma področja politike - od kmetijstva in okoljske politike do športa. Komisarji se v Bruslju sestajajo enkrat tedensko, praviloma ob sredah. Prav na tedenskih sestankih komisarji oblikujejo osnutke novih zakonov, o katerih nato odločata Evropski parlament in Svet Evropske unije. Poleg vloge pobudnice zakonodaje, Evropska komisija skrbi za spoštovanje že obstoječih zakonov in nadzoruje evropski proračun. Evropska komisija, predvsem njen predsednik, tudi predstavlja stališča Unije kot celote ob pomembnih mednarodnih dogodkih.
Komisija je za svoje delo odgovorna evropskemu parlamentu, ki ji lahko izglasuje tudi nezaupnico. V tem primeru ali ob izteku petletnega mandata mora parlament potrditi sestavo nove Evropske komisije. Prodijevi komisiji se mandat izteče 31. oktobra. Če bo obveljala Pogodba iz Nice, bo imela odtlej vsaka od 25 članic - drugače kot v dosedanjem sistemu, ko ima pet največjih članic po dva komisarja - v Evropski komisiji po enega predstavnika.
