Naloga urada naj bi tako bila predvsem sistemsko obravnavanje vzrokov za korupcijo in vzpostavitev sistema, ki bo koruptivna dejanja preprečeval, ne pa obravnavanje in vrednotenje konkretnih primerov, za kar urad nima pristojnosti.
Po Penkovem mnenju je ena izmed težav urada temelj, na katerem je bil ustanovljen. Urad je namreč na podlagi sklepa ustanovila vlada, kar po besedah direktorja urada ne zagotavlja varnosti pred pritiski, saj urad nadzoruje delo svojega ustanovitelja, kateremu je tudi odgovoren. Po Penkovem mnenju bi bil ta lahko ustanovljen po zgledu državne revizijske komisije, se pravi na zakonski podlagi ustanovljene neodvisne antikorupcijske komisije, saj, kot pravi Penko, trenutno obstaja nevarnost, da bi kakšna prihodnja vlada, ki bi na področje imela drugačen pogled, delo urada ovirala ali pa ga celo razpustila.
Na uradu so korupcijo definirali kot vsako kršitev dolžnostnega ravnanja zaradi posredno ali neposredno obljubljene, ponujene, dane, sprejete, zahtevane ali pričakovane koristi, zase ali za drugega. Kot so povedali predstavniki urada, je novost te definicije, da ne ločuje med javnim in zasebnim sektorjem, pojmovanje dolžnostnega ravnanja pa vsebuje tako ravnanje v skladu z zakonodajo, kot tudi v skladu z etičnimi in moralnimi pravili.
Med pristojnosti urada sodi predvsem usmerjanje dela drugih državnih organov, določitev meril, priprava zakonodaje ter izobraževanje, edina konkretna pristojnost urada pa je sprejemanje pritožb po kodeksu javnih uslužbencev, vendar po Penkovih besedah na podlagi tega kodeksa doslej pritožbe še niso prejeli. Način dela urada naj bi bil dolgoročen, kar pomeni, da bodo najprej definirali meje korupcije, analizirali stanje ter pripravili ocene, saj so vse dosedanje ocene popolnoma nezanesljive.
Po besedah predstavnika urada Draga Kosa je bilo na področju boja proti korupciji nekaj dela že opravljenega, izpostavil pa je dolžnost prikazovanja premoženjskega stanja, ki bo v noveli zakona uveljavljena tudi za tožilce in sodnike, sestanek predstavnikov urada s predstavniki policije, kjer so ugotovili potrebo po spremembi predkazenskega dela postopka, ter izdelavo smernic glede nezdružljivosti javne službe s pridobitno dejavnostjo za poslance državnega zbora.
