Nam poleti grozi pomanjkanje goriva?

Hudo pomanjkanje goriva, ki je zaznamovalo 70. leta prejšnjega stoletja, se bo ponovilo, napoveduje mednarodna agencija za energijo (IEA). A bo kriza širše energetska in bo trajala dlje, opozarja prvi mož IEA.  

"Pred 24. februarjem je bila Rusija prva na svetu po izvozu nafte in prva na svetu po izvozu zemeljskega plina in med največjimi izvoznicami premoga. Zdaj pa v mednarodni skupnosti večina držav zavrača njihovo agresijo z zavračanjem energentov, zato se soočamo z globalno energetsko krizo," je dejal Fatih Birol, predsednik IEA.  

Ne samo cena, Evropa in ZDA se morata poleti pripraviti na pomanjkanje goriva, ravno v času, ko bodo ljudje množično počitnikovali.  

"Ne živimo v namišljenem svetu, realnost je, da moramo nadomestiti nafto in plin, ki prihajata iz Rusije," je še opozoril Birol.  

Ta čas se nova slovenska vlada z ekipo treh ministrov, Matjažem Hanom, Bojanom Kumrom in Ireno Šinko, strokovnimi službami in premierjem Robertom Golobom pripravlja na spoprijemanje z energetsko in prehransko draginjo.  

Vlada mora pohiteti z ukrepi, hkrati pa na daljši rok poskrbeti za energetsko učinkovitost države, pravi energetski strokovnjak Alojz Poredoš. "Seveda pa bodo v primeru hujše krize na kratki rok potrebne kakšne zamrznitve cen." Zahtevki za poravnavo zadnjih zamrznitev pa že prihajajo. Samo Petrol ocenjuje, da je upravičen skoraj do 70-milijonskega nadomestila.  

Vlada pa se ob tem sooča tudi s kritiko Fiskalnega sveta, ki je kritičen do nedorečenosti koalicijske pogodbe in do možnega povečanja izdatkov, ki bi lahko bilo obsežnejše od večanja prihodkov.  

Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun, ki je bil gost v oddaji 24UR ZVEČER, je dejal, da je koalicijska pogodba "zelo ambiciozna in ima ogromno dobrih idej in načrtov", ima pa vsaka stvar oziroma projekt svojo javnofinančno plat. To pomeni, da je treba pri vseh načrtih poskrbeti, da so finančno "pokriti". Po besedah Kračuna so najslabši scenariji, da pridemo do neravnovesja javnih financ, povečanja zadolževanja ali pa da pademo v dolžniško spiralo. Zaradi tega mora vlada po njegovih besedah pravočasno poskrbeti za javnofinančno pokritje. 

Obljube je treba izpolniti, a so meje, še dodaja Kračun. Kot je pojasnil, je Slovenija sorazmerno visoko zadolžena, v zadnjih dveh letih pa je dolg naraščal hitreje kot v drugih državah. Tako ne sme priti do globokega primanjkljaja, ki bi zahteval povečanje javnega dolga, saj se pričakuje zaostrovanje na finančnih trgih. Po besedah Kračuna je bilo doslej dokaj lahko primanjkljaje pokrivati s krediti oziroma z izdajo obveznic, a je tega zdaj konec. "Država mora paziti, da ne pride v položaj tarče finančnih trgov," je še povedal.