"Naša država (spet) skuša (u)krasti otroke staršem, jim soliti pamet ter ukazovati, kaj je dobro za otroka," meni teoretski psihoanalitik Roman Vodeb.
Meni, da se dogaja to, da si ljudje ne upajo izreči mnenja, medtem ko ideologom nove družinske zakonodaje ni škoda otroka, če jih posvojijo istospolni partnerji, po drugi strani pa se refleksno borijo za otrokove pravice s tem, da bi kaznovali starše, če bi le-ti vzgajali svoje otroke (tudi) z vzgojnimi zaušnicami.
"V strokovnem smislu vzgoja pomeni formiranje močnega Nadjaza. Močan Nadjaz, torej moralno odgovorno osebnost, vzgajata ljubeča starša, vendar mora v tem starševskem tandemu obstajati (infantilni) (vse)mogočni oče, ki se ga mora sin tudi bati (in ljubiti hkrati). Mali "Ojdip" pa se očeta ne boji, če ne vzpostavi (intrapsihične) kastracijske bojazni skozi zaznavanje očetove fizične moči. Oče mora biti v dečkovih očeh (kastracijsko) preteč, transparentno mora posedovati (tudi) fizično moč. Deček se torej mora svojega sicer ljubečega in ljubljenega očeta na nek način tudi bati. Toda če oče sinu (fizično) nič ne more, in če deček to ve, oče pri njem izgubi vso kredibilnost. V očeh sina postane oče (sistemsko) degradiran - če že ne (simbolno) "kastriran". In natančno za to bodo z novo družinsko zakonodajo posredno poskrbeli ultraliberalni (državni) ideologi, bolje rečeno feministke," še pojasnjuje Vodeb.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.