Za zamenjavo so se odločili na podlagi dveh neodvisnih izvedenskih mnenj, ki potrjujeta, da tako kakovost stekla na pročelju veleblagovnice kot sama izvedba pročelja nista ustrezna. To je tudi temeljni vzrok za padec steklenih plošč s pročelja Name, so sporočili iz Name.
Po besedah direktorice Name Bernarde Trebušak so pri sprejemanju odločitve o zamenjavi celotnega pročelja upoštevali v prvi vrsti varnost meščanov. Ker obstoječa fasada ne zagotavlja 100-odstotne varnosti mimoidočim, bodo fasado v celoti odstranili in namestili novo fasado, ki ustreza varnostnim predpisom tudi v drugih evropskih državah. Pridobivanje potrebne dokumentacije in soglasij za zamenjavo pročelja že poteka, prav tako tudi pregled vseh ponudnikov za izvedbo. Pri tem so v Nami na prvo mesto postavili zahtevo za spoštovanje vseh, tudi najbolj zahtevnih mednarodnih varnostnih standardov. Eden od ponudnikov je tudi družba Reflex, izvajalec trenutne fasade, s katero pa še vedno tečejo pogajanja za odpravo napak v okviru garancijskega roka.
Z delom naj bi začeli januarja 2005
Dela naj bi se začela predvidoma januarja, zaključila pa aprila 2005. V času del bo mimoidoče varoval zaščitni oder, za katerega so v Nami pridobili dovoljenje Mestne občine Ljubljana, trgovina pa bo poslovala nemoteno. Po prvih ocenah bo investicija vredna približno 90 milijonov tolarjev.
Nama zaprosila za dve izvedenski mnenji
Kot je znano, je uprava Name, potem ko je iz prenovljene fasade Namine veleblagovnice v Ljubljani odpadlo več steklenih plošč, pridobila dve izvedenski mnenji. Iz novembra pridobljenega mnenja, ki ga je na podlagi sklepa sodišča podal sodni izvedenec Janez Durini, je razvidno, da so na podkonstrukciji prisotne večje napake, ki povzročajo, da fasada kot stekleni ovoj objekta ni sposobna prevzeti vseh obremenitev. Poleg tega glavni izvajalec, družba Reflex, nima tehničnega soglasja za izvedbo oz. vgradnjo gradbenega proizvoda v stekleni ovoj objekta, kot zahtevajo predpisi, s katerimi izvajalec dokazuje ustreznost v skladu z zakonom o gradbenih proizvodih. Kot pojasnjujejo v Nami, je izbrani sistem pritrditve steklene plošče na kotnik le z lepilom tako npr. v Nemčiji dovoljen le do višine osmih metrov nad tlemi. Vertikalne zasteklitve nad to višino pa se izvedejo v kombinaciji z dodatnim mehanskim fiksiranjem.
Do podobnih ugotovitev je v svoji preiskavi prišel tudi zavod za gradbeništvo, katerega izvedensko mnenje je vodstvo Name prejelo konec avgusta, dodatno mnenje pa še sredi oktobra. Preiskava zavoda je med drugim pokazala, da steklene plošče niso bile pritrjene v skladu s predloženim nemškim tehničnim soglasjem. Preiskava pa je podvomila tudi v primernost uporabe kaljenega varnostnega stekla. Ta ima namreč na hrbtni strani refleksijski nanos, ki povzroči, da steklo ob razbitju ne razleti na drobne koščke, ampak večji deli ostanejo skupaj. Po mnenju zavoda s tem ni zadoščeno vsebinskemu namenu standarda. Bistvo varnostnega kaljenega stekla je namreč ravno v tem, da se zdrobi v tako drobne koščke, da ti v primeru padca ne predstavljajo velike nevarnosti.
