'Name kot tožilca v zadevah Kangler se izvaja pritisk z zavržnimi udbovskimi metodami'

"To je sramota za Slovenijo, sramota za slovensko pravosodje in sramota za tožilsko organizacijo. Na mene kot tožilca v zadevah Kangler se je izvajal in se še izvaja pritisk z zavržnimi udbovskimi metodami. Enkrat je pač vsega dovolj in enkrat pač maske morajo pasti z obrazov in je treba reči bobu bob. Potem ko sem zavrgel eno kazensko ovadbo proti Kanglerju, umaknil obtožni predlog, zaradi česar so postali prisluhi proti Kanglerju nezakoniti dokaz, mi je očitno Sova začela intenzivno prisluškovati in mi slediti."  

To je mariborski tožilec zapisal v prijavi o nezakoniti dejavnosti Sove. Da je komisija prijavo vzela resno, kaže tudi dejstvo, da so jo obravnavali že na včerajšnji seji, ki je bila pod drobnogledom javnosti predvsem zaradi pričanja Drenikove in Sekolca okrog prisluhov v arbitraži ter posledično politične odgovornosti Karla Erjavca. 

Leta 2015 je okrožni državni tožilec podedoval zadeve zoper takratnega mariborskega župana Franca Kanglerja. Ker je eno ovadbo zavrgel, delno umaknil obtožni predlog v drugi zadevi in v celoti v tretji, se je nanj spravila Sova, tudi s prisluškovanjem v prostorih tožilstva, je zapisal. Da gre za resno prijavo komisiji, je dovolj zgovorna ne le včerajšnja obravnava med nadzorniki varnostno obveščevalnih služb, ampak že njihov prvi ukrep.

'O odgovoru Sove ne moremo govoriti'

Kot je dejal Matej Tonin: "Sovo sem zaprosil za odgovor, ali so bili zoper tega tožilca uporabljena prikrita preiskovalna sredstva. Odgovor Sove smo dobili, a o tem odgovoru Sove tukaj ne moremo govoriti." Tonin je povedal še, da je bila po razpravi na komisiji sprejeta odločitev, da o določenih stvareh vprašajo tudi policijo.

Bo pa več že v torek lahko na komisiji povedal sam tožilec, ki je v prijavi razkril tožilskega kolega, sicer državnega tožilca, ki deluje na specializiranem državnem tožilstvu Harija Furlana: "Sam mi je rekel, da me imajo gor in naj si pomagam, kakor vem in znam, saj sem tožilec," ga navaja. Še več, da gre za prisluhe mu je leta 2016 ob obisku potrdil sam generalni državni tožilec, takrat Zvonko Fišer, z besedami: "A so vas dali gor, to je zato, da vemo, kaj mislite."

'Gre za sistemski problem, saj pravna država obstoji in pade na neodvisnosti sodstva'

To je že drugi primer Toninove komisije, ki vključuje Kanglerja in Sovo. Aprila so se nadzorniki obveščevalnih družb lahko sami prepričali o dveh verzijah ene odredbe, ki je prižgala zeleno luč za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov nad Kanglerjem, v katerih se ne ujema vsaj ena telefonska številka, v oči bode tudi drugačen podpis preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika, nekdanjega drugega moža Sove, ki mu je takrat bil v vlogi poslanca in člana komisije za nadzor obveščevalnih služb nadrejen prav Kangler.

Janez Žirovnik, preiskovalni sodnik septembra 2018, je povedal: "Z g. Kanglerjem nisem imel nobenih konfliktov. O mojem delu in o odredbah, ki sem jih izdal, je bilo že večkrat presojano na različnih inštancah in nobena zadeva, zaradi tega da bi bilo opravljeno nestrokovno delo, ni padla." 

Da obstaja konflikt in Žirovnik ni objektiven, je Kangler s pomočjo Toninove komisije poskušal dokazati s poročilom Sove o incidentu leta 2002.

Takrat so tedanji nadzorniki obveščevalne službe Jerovšek, Moge, Kangler in ostali člani KNOVS opozarjali, da jim Sova dvakrat ni omogočila nadzora v mariborski izpostavi.

A letos Toninova komisija do poročila Sove ne pride, saj je ta 6. marca letos,17 let po incidentu, dokument označila kot zaupen. In zdaj o zameri Sove piše tudi tožilec, ki se je odločil, da Kanglerja ne bo procesiral: "Gre za sistemski problem, saj pravna država obstoji in pade na neodvisnosti sodstva. Kako naj bo sodstvo neodvisno, če kazenski pregon izvajajo prestrašeni tožilci, tožilci, ki se jim prisluškuje in so pod pritiskom."