Ne na državne evre, računajo lahko samo na entuziazem ljudi

Zadnja leta priljubljenost pohodništva, tudi na račun družbenih omrežij, še narašča. Zlasti med mladimi. Vedno popularnejše in številčnejše so objave selfijev z vrhov gora ali alpskih dolin, ki počasi stopajo ob bok posnetkom hrane in domačih ljubljenčkov. Na trenutek lahko dobiš občutek, da postajajo planinarjenje, feratanje in plezanje modne zapovedi. Trgovine, ki so specializirane za prodajo pohodne in alpinistične opreme, prosperirajo, kupcem je na voljo vedno večja in boljša izbira opreme, prav tako je več zanimanja med mladimi za oskrbnike koč, pa tudi za razne tečaje plezanja in feratanja.

Tujcev manj, a zato letos več zanimanja med Slovenci

Slovenske gore zadnja leta beležijo neverjeten obisk, določeni predeli celo prevelikega. Zaradi vedno večjega obiska pa se povečuje tudi število gorskih nesreč. Čeprav je letošnja planinska poletna sezona zaradi ukrepov po epidemiji koronavirusa drugačna kot pretekla leta, kar pomeni, da je predvsem manjše število nočitev v planinskih kočah, pa je obisk gora in koč še vedno spodbuden. Letos se je za obisk gora odločilo precej manj tujcev, a zato več Slovencev, za končno oceno sezone pa bo treba počakati na september, ko se sezona počasi zaključuje.

Planinstvo uspešen turistični produkt

Prav na račun popularnosti je planinstvo že desetletja eden izmed bolj uspešnih turističnih produktov v alpskem delu Slovenije, pa tudi v ostalih hribovitih delih dežele, poudarjajo na Planinski zvezi Slovenije. Slovenijo namreč prepreda mreža več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti, ki pripeljejo do 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov s 7.400 ležišči in več kot 10.000 sedišči.

Neurejen sistem sofinanciranja vzdrževanja planinskih poti

Če je planinarjenje tako zelo priljubljeno in če imamo na voljo več kot 10.000 kilometrov planinskih poti, kdo skrbi za njihovo vzdrževanje? Kot je dejal predsednik PZS Jože Rovan, si na zvezi že več let prizadevajo, da bi od države oz. turističnega gospodarstva prejeli sistemski vir za sofinanciranje vzdrževanja planinskih poti. "Na podlagi Študije ekonomskih učinkov planinstva, ki so jo izdelali na Inštitutu za ekonomske raziskave, je prispevek planinske infrastrukture in možnosti planinarjenja 131 milijonov evrov ustvarjenega BDP (219 milijonov evrov, če upoštevamo multiplikativne učinke) oziroma 121 milijonov evrov potrošnje turistov. V PZS pričakujemo, da bomo prejeli 300 tisoč evrov letno za pokrivanje materialnih stroškov vzdrževanja planinskih poti, delo pa bodo markacisti še vedno opravljali prostovoljno. Na žalost s to pobudo še nismo bili uspešni. Letos so edina sredstva, ki smo jih dobili na državnem nivoju za vzdrževanje visokogorskih planinskih poti, sredstva Fundacije za financiranje športnih organizacij v višini 19 tisoč evrov,” pravi Rovan in dodaja, da se del sredstev nameni tudi iz članarine, vendar je uporabnikov planinskih poti, tako Slovencev kot tujih turistov, nekajkrat več kot članov, zato to breme ne more biti samo na strani PZS. 

"V sosednji Avstriji njihova planinska zveza od države vsako leto prejme 3,8 milijona evrov, ki jih nato razdeli med svoja planinska društva za vzdrževanje planinskih poti in planinskih koč. K temu pa moramo prešteti še sredstva, ki jih njihova planinska društva dobijo od regij in občin. Podobno imajo urejeno tudi na Južnem Tirolskem," pojasnjuje sogovornik in poudarja, da je doumevanje, da je planinska infrastruktura samoumevna, preživeto in da bodo nujno potrebovali pomoč."Poudarjamo, da planinska infrastruktura omogoča multiplikativne učinke na več področjih, primarno v turizmu, kjer v Sloveniji gradimo strategijo na zelenem in aktivnem turizmu. Seveda pa ima razvejana mreža planinskih poti tudi pomembno rekreacijsko funkcijo za državljane. To smo videli tudi v času epidemije, ko je država zaprla občinske meje."

Ker je v naših gorah tudi veliko tujcev, je smiselno vprašanje, koliko oni prispevajo za vzdrževanje poti? "Tujci direktno ne prispevajo nič za vzdrževanja planinskih poti, prispevajo pa k splošni potrošnji. Zaradi navedenega zahtevamo sistemsko ureditev, da ne bomo prepuščeni vsakokratni volji županov, ali bodo del turistične takse namenili za vzdrževanje planinskih poti. S celovito rešitvijo bi rešili tudi problem vzdrževanja planinskih poti na območjih, kjer poberejo zelo malo turistične takse, čeprav imajo veliko dnevnih obiskovalcev," še odgovarja Rovan.

Dobro vzdrževana planinska pot pomeni manj gorskih nesreč

Urejene planinske poti so torej pomembna turistična in rekreativna infrastruktura, katere financiranje – tako na državni kot na lokalni ravni - ni ustrezno urejeno, opozarjajo v PZS. Vse večji obisk gora namreč pomeni tudi več dela za markaciste. Planinske poti je treba ves čas vzdrževati, od najbolj preprostih del, kot so košnja, čiščenje grmovja, ki preraste pot, do načrtovanja in najzahtevnejšega nadelavanja zelo zahtevnih planinskih poti, kjer so markacisti izpostavljeni padajočemu kamenju, delajo na vrvi in v plezalnem pasu, kar pomeni, da se od njih zahteva dobro poznavanje alpinistične tehnike. Poti močno poškodujejo tudi večje količine snega, močnejši nalivi in neurja, prav nič manj škodljivi za poti pa niso tisti posamezniki, ki na obstoječi poti delajo bližnjice in s tem odpirajo možnosti intenzivnejši eroziji. 

Neposredni materialni stroški vzdrževanja planinskih poti znašajo letno okoli 300.000 evrov (gre za lastna sredstva planinskih društev in PZS, donacije, sredstva FŠO). Pri vzdrževanju ima pomembno vlogo tudi sodelovanje Slovenske vojske in Policije. Z upoštevanjem njihovih stroškov in z vrednotenjem opravljenega dela markacistov skladno z zakonom o prostovoljstvu na PZS ocenjujejo vrednost letnega vzdrževanja planinskih poti v Sloveniji na več kot 600.000 evrov.

V prvi vrsti gre tako za entuziazem, dobro voljo in veliko srčnost vseh markacistov PZS. Dobro oskrbovana planinska pot namreč pomeni večjo varnost obiskovalcev gora in predvsem manj možnosti za nesreče ob predpostavki, da so planinci primerno obuti in opremljeni.

Obnova planinske poti s pomočjo donacij

Letos, v začetku avgusta, je novo in varnejšo podobo dočakala ena najlepših, a tudi najzahtevnejših planinskih poti – Bambergova pot na Triglav iz Luknje čez Plemenice. Nujno potrebno obnovo so opravili markacisti tehnične ekipe Planinske zveze Slovenije in Planinskega društva Ptuj (PD Ptuj). Omenjena pot je letos zmagala na izboru Naj planinska pot 2020, s katerim organizatorji akcije Očistimo naše gore podpirajo delo markacistov za varnejše poti. Sredstva za njeno obnovo je prispevala Zavarovalnica Triglav. 

Ekipa desetih markacistov je na več kot treh četrtinah poti zamenjala ali prenapela jeklenice, porezala rušje ob poti, očistila traso zapadlega kamenja, odstranila skale, ki so zapirale pot zaradi podora naravne police, in na novo namestila 44 različnih vrst klinov.