Med sedmimi kandidati, ki so se potegovali za funkcijo generalnega državnega odvetnika, jih je po neuradnih informacijah bilo pet že zdaj zaposlenih na državnem odvetništvu, dve kandidatki pa sta bili zunanji. Poleg vodje službe za odnose z javnostmi Vrhovnega sodišča Tine Brecelj sta se za omenjeno funkcijo potegovali še odvetnica Barbara Piano. Med notranjimi kandidati pa so poleg zmagovalne Ane Kerševan še višji državni odvetniki Igor Kovačič, Jerica Halilovič, Jana Morela in sedanja namestnica Jurija Groznika, Aleksandra Vrhunc Kovačič.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je z vsakim kandidatom opravila razgovor. Na podlagi razpisne dokumentacije, vsebine strateškega programa dela, dosedanjega dela in vizije vodenja Državnega odvetništva RS ter opravljenega razgovora je kot najprimernejšo kandidatko za zasedbo mesta generalnega državnega odvetnika izbrala Ano Kerševan ter predlog v mnenje posredovala komisiji za presojo ustreznosti kandidatov za generalnega državnega odvetnika in višje državne odvetnike.
Komisija je na seji, 19. septembra, sprejela mnenje, da je izbrana kandidatka primerna za imenovanje za generalno državno odvetnico. V skladu s četrtim odstavkom 58. člena zakona minister, pristojen za pravosodje, kandidata, za katerega komisija v svojem mnenju poda oceno o primernosti, predlaga v imenovanje vladi, so še pojasnili na ministrstvu za pravosodje.
Vlada je na današnji seji Tamaro Gregorčič imenovala za vrhovno državno tožilko na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, Majo Lajh za okrožno državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, Nevenko Berdnik za okrožno državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, Barbaro Lončarič za okrajno državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju in Marjeto Može za okrajno državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru.

Vlada se je na današnji seji seznanila z analizo strukture obstoječih delovnih mest, potrebnih za delovanje sodstva, in Belo knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu, ki ju je pripravila delovna skupina iz VI. točke stavkovnega sporazuma med vlado in Sindikatom delavcev v pravosodju. Naloga delovne skupine je pripraviti dva dokumenta, in sicer analizo strukture obstoječih delovnih mest, predvsem plačne podskupine C2, ki so potrebna za delovanje sodstva, in Belo knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu.
S stavkovnim sporazumom je bilo dogovorjeno, da bo analiza vsebovala pregled vseh delovnih mest, potrebnih za delovanje sodstva, predvsem iz plačne podskupine C2, primerjavo navedenih delovnih mest znotraj sodstva, primerjavo navedenih delovnih mest z delovnimi mesti v ostalem javnem sektorju, ki jih bo identificirala delovna skupina glede na stopnjo izobrazbe in zahtevnost dela, ter plačilo za delo.
Glede vsebine Bele knjige o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu je bilo s stavkovnim sporazumom dogovorjeno, da bodo osnova za pripravo tega dokumenta poleg podatkov, pridobljenih v okviru priprave analize, tudi podatki, pridobljeni v okviru analize kariernega napredovanja v javnem sektorju, ki jo je vlada konec leta 2019 pripravila na podlagi dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju. Nadalje je bilo s stavkovnim sporazumom dogovorjeno, da bo posebna pozornost v Beli knjigi o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu namenjena položaju strokovnih sodelavcev v sodstvu in njihovemu kariernemu razvoju, so še navedli na ministrstvu.
Generalnega državnega odvetnika imenuje vlada na obrazložen predlog ministra za pravosodje po predhodni pridobitvi mnenja strokovne komisije za presojo ustreznosti kandidatov. Če vlada na razpisano mesto ne imenuje predlaganega kandidata, lahko minister opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati ali odloči, da se razpis ponovi.
Ministrstvo za pravosodje je razpis za generalnega državnega odvetnika objavilo po tem, ko vlada na to mesto julija ni znova imenovala Jurija Groznika, saj so nanj leteli očitki, da je v času vlade Janeza Janše zoper protestnike vlagal neutemeljene tožbe za povrnitev stroškov Policiji za varovanje neprijavljenih shodov.
Čeprav je Groznika k temu zavezovala zakonodaja, pa je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan tedaj dejala, da bi morali v tovrstnih situacijah prevladati višji in širši interesi krepitve pravne države. Ker vlada Groznika ni ponovno imenovala, mora o prenehanju funkcije izdati ugotovitveno odločbo.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.