Namesto v šolo na eksotično potovanje

"Absentizem odraslih je posledica, trdno verjamem v to, absentizma učencev. In že Marija Terezija je znala to zelo dobro rešiti, kmetje, ki otrok niso poslali v obvezno šolo, so bili kaznovani." Tako Mojca Mihelič, ravnateljica OŠ Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev osnovnih šol.

Na vsaki od 111 osnovnih šol, ki so izpolnile anketo Združenja ravnateljev, je bilo v prvih petih mesecih šolskega leta povprečno kar 28 učencev, ki so bili od pouka odsotni 100 ur ali več.

"V bistvu res opažamo, da je odsotnost iz šole tudi iz zdravstvenih razlogov večja," pove Denis Baš, dr. med., predsednik Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo.

Učenci pogosto izostajajo tudi zaradi učenja pred testi in spraševanji, starši pa jim napišejo opravičila, da so imeli zdravstvene težave. Šole dejanske bolezni seveda opravičijo, se pa vse pogosteje soočajo z izpadi od pouka, ki so posledica neopravičljivih razlogov.

"Ko pa je kakšen drug interes pomembnejši, na primer kakšen športni krožek ali pa morda dopust v cenejšem terminu, takrat se pač napiše opravičilo in otroci izostanejo od pouka," opaža Miheličeva. In navede primer mame, ki je bila pravočasno obveščena, da šola učenki zaradi nizke prisotnosti ne bo opravičila še dodatnih petih dni: "Mami sem napovedala, da bom prijavila na inšpektorat in da bo plačala globo. In odgovor mame je bil, sprejmem. In deklica ni prišla v šolo. Je šla z mamo na počitnice."

Ko ima tak učenec 20 neopravičenih ur, sledi vzgojni opomin. "Takoj ko otrok to nabere, mi že damo istočasno prijavo na center za socialno delo in na inšpektorat za šolstvo," doda sogovornica.

Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol, pa: "Imamo pa tudi pravilo, da ne dvomimo v nobeno zdravniško spričevalo. Je pa res, da nekateri tudi kupijo to zdravniško spričevalo in je tukaj ena velika neenakost med tistimi, ki imajo denar za to, pa tistimi, ki ne. Načeloma pa vsi vemo, da je izostanek v korelaciji s slabšo oceno, in to skušamo staršem dopovedati, ampak oni bi vse naredili za svoje otroke."

Pri učencih zadnje triade in srednješolcih naraščajo tudi duševne stiske. Prvi znaki, kot so bolečine v trebuhu, glavoboli zaradi stresa, vrtoglavice in občutek nelagodja, se lahko pojavijo že pri mlajših otrocih. Pediatri poudarjajo, da gre za normalen pojav, ki pa zahteva ustrezno obravnavo. "Ko je neka taka diagnoza postavljena, svetujemo, da otroci ne izostanejo od pouka, da ni v bistvu vsak izziv, ki se pojavi v šoli, potem umik v to simptomatiko," pove Baš. V nasprotnem primeru to hitro postane začaran krog.

Staršem svetuje, naj otroka ne umikajo takoj od pouka, temveč skupaj s šolo poiščejo načine, kako ukrepati ob simptomih, denimo z beleženjem glavobolov in drugih težav. Če se stanje poslabša, pa naj obiščejo pediatra.

"Namesto tega starši otroku rečejo: 'Nič hudega, ti kar ostani doma,' pa je to potem en dan v tednu, pa sta potem dva dneva čez dva tedna in tako naprej. Pridemo do tega, da otrok v sedmem razredu sploh več ne hodi v šolo in v devetem razredu ne more več vstati," pa pravi Miheličeva.

Strokovnjaki opozarjajo, da pretirano izostajanje od pouka ne vpliva le na slabši učni uspeh, temveč tudi na oblikovanje delovnih navad in socialnih veščin. Otroci, ki so resnično bolni, namreč nimajo izbire. Dolžnost staršev pa je, da zdravim otrokom omogočijo redno obiskovanje pouka.