Slovenija

Napačne analize predvolilnih anket

Ljubljana, 28. 10. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Jana Kobal
Komentarji
0

Napovedi agencij za raziskavo javnega mnenja so se tokrat precej razhajale z dejanskimi izidi volitev. Kot pravijo strokovnjaki, so razlogi v različnih metodah, ki so bile uporabljene za merjenje političnega utripa.

Jernej Pal, Delo stik
Jernej Pal, Delo stik FOTO: POP TV

Dejanskim izidom volitev se je še najbolj približal Delo stik, kjer so edini napovedali, da na volitvah najbolje kaže stranki SDS. "Imeli smo srečo, da smo lahko šli na teren, da smo lahko, za razliko od drugih, ki so delali po telefonu, čim bolje simulirali volitve. Respondentom smo pokazali glasovnico, na kateri so bili kandidati in vrstni red identični kot na volitvah,"je povedal Jernej Pal z Dela stik.

Delo stik je, če primerjamo samo dve stranki, zmagoviti napovedal osem odstotkov manj volivcev, kot so jih realno dobili, LDS pa dober odstotek manj.

Rezultati telefonskih anket, ki so jih opravili na Mediani, so LDS napovedali zmago, in sicer kar za tri odstotke. Kot meni Janja Božič Marolt, je razlog za napačno napoved v tem, da so tisti, ki so preferirali opozicijo, to neradi izražali v javnomnenjskih raziskavah.

Janja Božič Marolt, Mediana
Janja Božič Marolt, Mediana FOTO: POP TV

Pri Ninimedii so zgrešili manj, SDS so namerili 23,2 odstotka volivcev, LDS pa 24,3. "Razlogov je gotovo več. Standardni problem je, da moramo deset dni pred začetkom volitev zaključiti z anketiranjem. Na prizorišču, kjer poteka volilna kampanija, pa ponavadi hudo vre, kar je vedno lahko problem," meni Nikola Damjanić z Ninamedie.

Zmago za skoraj štiri odstotke je LDS napovedal tudi Gral ITEO, ki je zmagoviti stranki pripisal skoraj 16 odstotkov manj volivcev, kot so jih dobili.

Svoje poglede je prispeval tudi politični analitik Miha Kovač, ki smo ga gostili v studiu 24 ur.

Zadnje ankete kažejo, da je najverjetnejšemu mandatarju Janezu Janši po volitvah priljubljenost še narasla. Zakaj, po vašem mnenju?

Pri obnašanju volivcev po volitvah velja, tako pri nas kot tudi po svetu, bosanska modrost: 'Gde su Turci, tu je i mali Mujo.' Skratka, ljudje se radi premaknejo tja, kjer je večina volilnega telesa. To naraščanje priljubljenosti stranke in njenega predsednika po volilni zmagi smo v Sloveniji opazovali tudi leta 2000 in tudi leta 1996. To je torej povsem običajen proces, povedati pa je treba tudi to, da Janez Janša v prvih dnevih po volitvah ni naredil nobene resnejše napake, ki bi ogrozila njegovo priljubljenost.

Miha Kovač, politični analitik
Miha Kovač, politični analitik FOTO: POP TV

Že kar nekaj dni intenzivno potekajo neformalna pogajanja o sestavi vlade. Zakaj je po vašem mnenju Janša javno dejal, da brez 49 glasov ne bo sestavil vlade. Je to v bistvu prikrita grožnja s predčasnimi volitvami in s tem znak njegove moči ali znak njegove šibkosti?

To je zelo logična izjava, saj s samo 45 poslanci ni mogoče sestaviti vlade kot tudi ne izvoliti mandatarja. Osebno menim, da je 49 poslancev malo za učinkovito vodenje vlade v naslednjih štirih letih. Če se DeSUS premisli, vlada ostane brez podpore. Poleg tega je pri mnogih vprašanjih potreben kvorum 45 glasov, ki ga lahko ogrozi vsaka epidemija gripe ali službena pot poslancev. Ta odločitev Janše se mi zdi celo nekoliko tvegana, saj bi lahko v vlado dobil več strank, če bi zagrozil s predčasnimi volitvami. Kajti, kot kažejo zadnje javnomnenjske ankete, lahko na predčasnih volitvah DeSUS in SLS izpadeta iz parlamenta. Torej bi se lahko poslabšal tudi uspeh LDS, ZLSD in NSi. Tisti, ki bi tukaj imel največ prednosti, je Janša, ampak očitno se je odločil, da bo šel na gotovost in bo poskušal narediti koalicijo z 49 glasovi.

Janša očitno vztraja na vstopu DeSUSa v koalicijo, čeprav ima očitno tudi podporo Jelinčiča, vsaj če sodimo po glasovanju za predsednika državnega zbora. Kdo bo po vašem mnenju na koncu sestavljal vladno ekipo?

V tem trenutku kaže, čeprav se vse lahko še spremeni, da bo to DeSUS in z neko neformalno podporo SNS, predvsem pri vprašanjih, kjer se je volilno telo v Sloveniji obrnilo v desno, v zadnjih letih. To so priznavanje istospolnih skupnosti, vprašanje umetne oploditve in tako naprej. Politična sredina v Sloveniji je torej bolj desno kot drugod po Evropi. Tu bodo v parlamentu nastajale neke neformalne koalicije, ki bodo žal imele več kot 50 glasov.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10