Napad psov v Mariboru: kmetijska ministrica želi poročilo veterinarske uprave

27. maja pozno popoldne je v Mariboru odjeknila vest, da so psi do smrti pogrizli starejšo žensko. Poškodbe so bile tako hude, da je 84-letnica na kraju umrla. Tragedija se je zgodila na območju mariborske mestne četrti Tezno, na meji z Miklavžem na Dravskem polju.

Žrtev je bila mati (nekdanjega) lastnika psov, zanje je občasno skrbela in jih sprehajala. Dva psa sta napadla, ko naj bi sin odšel v trgovino, je takrat poročal časnik Večer.

Da je ženska umrla zaradi posledic poškodb, nastalih ob napadu psov, je potrdila tudi Policija. Ki pa je moškega v preteklosti že večkrat obravnavala. Da so psi nevarni in da se tako 50-letnika kot njegovih živali bojijo, so prav tako opozarjali domačini. A – bolj kot ne – očitno naleteli na gluha ušesa.

Kje so bile torej ves ta čas pristojne službe? Bi lahko najhujše preprečili, če bi svarila vzeli resno? Zakaj veterinarska inšpekcija – kljub temu, da je trajen odvzem psov predlagala celo Policija – ni odločneje ukrepala? Je možno, da so vse skupaj preprosto pospravili v predal in – milo rečeno – zamočili?

Preverili smo potek dogodkov pred usodnim napadom in kaj (vse) je šlo narobe.

S 50-letnim lastnikom so bile težave že v preteklosti – policistom je dobro znan, z njim so imeli že večkrat opravka. Od druge polovice leta 2023 do prve polovice 2024 so ga mariborski policisti sedemkrat obravnavali za prekrške s področja Zakona z zaščiti živali, enkrat zaradi kršitve določil Zakona o javnem redu in miru, še dvakrat pa v zvezi s kaznivimi dejanji z elementi nasilja, potrjujejo na Policijski upravi (PU) Maribor.

Leta 2023 je na njegova vrata prvič potrkala tudi veterinarska inšpekcija – ker ni zagotavljal ustreznega varstva psov v javnosti. A opozorila očitno niso zalegla. V začetku januarja 2024 sta njegovi argentinski dogi napadli drugega psa in njegovega lastnika, zaradi česar jima je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dodelila status Nevaren pes. Dobre tri mesece pozneje (aprila 2024) na dogajanje na Teznu postane pozornejša tudi mariborska policija, ki je upravo zaradi ponavljajočih incidentov pozvala, naj moškemu pse trajno odvzame. A več kot očitno, ne inšpekcija, ne uprava (pod katero prva sodi) njihovemu pozivu nista sledili. Konec istega meseca so veterinarski inšpektorji tako zgolj izdali še eno odločbo, s katero so lastniku določili, kako mora z nevarnima psoma postopati.

Očitno pa moški ni imel težav zgolj s popadljivimi psi, pač pa tudi z obvladovanjem lastne jeze. Do mame naj bi bil pogosto nasilen, kot je slišati, naj bi jo v začetku maja lani celo tako pretepel, da je morala poiskati zdravniško pomoč, policisti so ga pridržali. "Zaradi utemeljenih razlogov za sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja z elementi nasilja, je bil moški v skladu z določili ZKP v pridržanju, dokler so za to trajali zakonski razlogi," pojasnjujejo na Policiji. Po končanem pridržanju pa so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja.

Tri pse je veterinarska inšpekcija lastniku takrat odvzela, ker so onemogočali izvedbo uradnega postopka Policije. Povedano drugače: poškodovana ženska je morala v bolnišnico, sina so pridržali, s psi pa preprosto niso vedeli, kaj bi.

Nameščeni so bili v Zavetišče za živali Maribor. "4. maja 2024 smo na osnovi začasne uredbe v začasno oskrbo dobili tri pse," je pojasnil Vito Martinčič, direktor mariborske Snage, ki upravlja z zavetiščem. "Ob sprejemu so bili vsi trije označeni kot živali z vedenjsko značilnostjo agresije, kar je razvidno iz sprejemnih listov," dodajajo na Snagi.

Dva dni zatem so pristojni inšpektorji v zavetišču opravili nadzor. Iz zapisnika inšpekcijskega pregleda, opravljenega 6. maja 2024, izhaja, da je osebje zavetišča dve živali pasme argentinska doga označilo kot agresivni. V zvezi s psico pasme bulterier v zapisniku ni bilo posebnih navedb o vedenju, so za 24ur.com razložili na Snagi. V nadaljevanju bivanja v zavetišču je osebje pri psici Maxi (pasme argentinska doga) zaznalo vedenjski napredek – po ločitvi od samca in ob prilagoditvi na okolje je začela kazati znake sproščenosti in mirnejšega vedenja. Psica Madona (pasme bulterier) je bila sprva plašna, vendar je v kratkem času začela zaupati osebju, pri čemer težav z njenim vedenjem ni bilo. Samec Zip (argentinska doga) je skozi celotno obdobje bivanja v zavetišču izkazoval agresivno vedenje do zaposlenih, zaradi česar delo z njim ni bilo mogoče, vedenje psov lani opisujejo v zavetišču.

Pa so pristojne službe kljub temu sprejele odločitev, da jih (tudi agresivnega samca) zloglasni Mariborčan lahko dobi nazaj.

Že 8. maja 2024 je veterinarska inšpekcija tako izdala dopolnilno odločbo, s katero določi, da lahko lastnik svoje živali prevzame; če tega ne stori v osmih dneh, pa jim lahko zavetišče začne iskati novega lastnika.

In ker 50-letnika sprva ni bilo na spregled, so po dobrem tednu dni pričeli s postopkom oddajanja psov. Že čez nekaj dni pa si – pozor – inšpekcija premisli, izda novo, tokrat glavno odločbo, s katero razveljavi začasno in še enkrat odredi namestitev psov v zavetišče. "Z odločbo z dne 15. maja 2024 je bil odrejen odlov in namestitev vseh treh psov v zavetišče in prenos lastništva živali na zavetišče," pravijo na Snagi.

Interesa za posvojitev psov v tem času ni bilo, nakar je na njihova vrata potrkal dotedanji lastnik in pse zahteval nazaj. Da iz vsebine odločbe ni izhajalo, da gre za trajni odvzem ali da je obstajala kakršna koli drugačna prepoved vrnitve, trdijo na Snagi.

Hkrati je – kot so potrdili – pri povratku psov vključil tudi svojo odvetnico. So se torej nekomu (v zavetišču ali na mariborskem uradu UVHVVR) zatresle hlače? 30. maja jih je namreč dobil nazaj.

Uprava navedbe zavetišča medtem zanika in trdi, da je zavetišče pse vrnilo po lastni presoji.

Da so jih pred vrnitvijo o tem jasno seznanili, pa jim žogico vračajo v zavetišču. "27. maja je zavetišče UVHVVR Območni enoti Maribor posredovalo elektronsko pošto z namenom pridobiti odgovor, ali obstaja kakšna pravna podlaga, da psov ne bi smeli vračati lastniku. Naslednji dan je prispel odgovor, da sta v veljavi odločbi /.../ z dne 8. 5. 2024 in /.../ z dne 15. maja 2024, brez dodatnih pojasnil. Iz vsebin odločb tovrstna podlaga ni izhajala, kar je vodilo do vrnitve psov lastniku," so nam na Snagi razložili v pisnem odgovoru. Prav tako pravijo, da so upravo o vračanju psov še enkrat obvestili po telefonu.

So veterinarski inšpektorji tako zgolj skomignili z rameni, menoč: potem pa mu jih naj pač vrnejo? In zakaj se – čeprav so menili, da je zavetišče pse oddalo nazaj lastniku 'samovoljno' – v zvezi s tem niti enkrat niso oglasili v zavetišču? "V zvezi s temi psi v obdobju od vrnitve psov tedanjemu lastniku (30. maj 2024) do usodnega dne napada maja 2025 zavetišče s strani veterinarske inšpekcije ni bilo obiskano," še pravijo na Snagi. Ter dodajajo, da v času od oddaje psov pa do letošnjega tragičnega dogodka o teh psih pristojni z zaposlenimi v zavetišču sploh nikoli več niso govorili.

Direktorica mariborskega območnega urada UVHVVR Helena Dolajš medtem prav tako vztraja, da za trajni odvzem ni bilo podanih pravnih pogojev. In – še enkrat – čeprav jih je k temu pozvala celo Policija.

Upravo smo zato povprašali, kakšna pa je zakonska podlaga za trajen odvzem oziroma v kakšnih primerih obstaja. "Zakonska podlaga za trajen odvzem živali je določena v Zakonu o zaščiti živali. Žival se lahko trajno odvzame in se dosedanjemu skrbniku prepove stik z njo, če je to potrebno za zaščito živali zaradi kršitve zakonskih določb – na primer v primeru zanemarjanja, mučenja ali drugega neustreznega ravnanja," odgovarjajo na UVHVVR. Pravni pogoji za trajen odvzem pa da vključujejo ugotovitev kršitve s strani uradnega veterinarja v inšpekcijskem postopku, oceno, da je žival ogrožena in da bi bila ob vrnitvi znova izpostavljena trpljenju ter odločitev o namestitvi živali v zavetišče.

Kar – poenostavljeno povedano – po njihovem torej pomeni, da je trajen odvzem mogoč le, kadar je pod vprašajem dobrobit živali, ne pa denimo varnost ljudi.

So pa, zanimivo, nekaj povsem drugega navedli v pojasnilu, kdaj lahko inšpektor odredi odvzem psa, pred petimi leti za revijo Moj pes: "/.../ da ima uradni veterinar pravico odrediti zavetišču namestitev in oskrbo psa, ki ogroža okolico, če skrbnik ne odvrne splošne nevarnosti /.../".

Podobno sicer pravi tudi 43. člen Zakona o zaščiti živali (ZZZiv): "Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima pristojni inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še te pravice in dolžnosti: /.../ začasno odvzeti žival, ki ogroža varnost ljudi, živali ali premoženja ali v primeru ponavljajoče kršitve trajno odvzeti takšno žival".

UVHVVR smo zato še povprašali, kolikokrat po tem (po dodelitvi statusa nevarnega psa za argentinski dogi) pa je veterinarska inšpekcija pri tedanjem lastniku opravila nadzor oziroma v praksi, na licu mesta preverjala spoštovanje zakona (ali sledi navodilom, kako ravnati z nevarnimi psi).

Kot je razbrati iz njihovega odgovora, so se pri 50-letniku oglasili šele dobre tri mesece po tem, ker je eden od psov očitno spet napadel in so jih o tem obvestili policisti. "UVHVVR je 29. aprila 2024 izrekla ustno odločbo z izrečenimi in določenimi pogoji držanja nevarnih psov (tudi namestitev ograje) na osnovi obravnave ugriza psa na podlagi obvestila Policijske uprave MB. UVHVVR je v pisnem odpravku ustne odločbe v obrazložitvi odrejenega ukrepa med drugim navedla tudi pobudo policije, da naj se psi odvzamejo," so zapisali.

Konec maja lani je lastnik nato v zvezi z odločitvami veterinarske inšpekcije (oziroma vsemi odločbami, ki jih je izdala uprava) glede odvzema psov in namestitve v zavetišče vložil pritožbo, ki jo je obravnavalo pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP).

V postopku maja 2024 je UVHVVR namreč najprej (5. maja) izdala začasno odločbo, ki je postala pravnomočna (lastnik se nanjo ni pritožil) in določa, da se izvajalcu zavetišča odredi, da tri pse, ki se nahajajo na domačem naslovu, odlovi in namesti v zavetišče, ker so ostali brez skrbnika. Nato je UVHVVR izdala dopolnilno odločbo (8. 5. 2024), v kateri je odločila, da če lastnik psov v roku 8 dni ne zahteva njihove vrnitve, lahko zavetišče živali odda tudi drugemu zainteresiranemu skrbniku. Potem pa je 15. maja izdala še (glavno) odločbo, ki je določala, da se psi odlovijo in namestijo v zavetišče in da se začasna odločba razveljavi.

Če torej povzamemo: uprava je najprej odločila, da se mu pse (začasno) odvzame, nato da jih lahko dobi nazaj, a z zadnjo (glavno) odločbo znova odredijo njihovo namestitev v zavetišče. Zakaj torej tako spreminjajoče se mnenje? "V ustni odločbi z dne 5. 5. 2024 zaradi narave in kritičnosti situacije ni bilo neposredno odločeno glede vrnitve psov lastniku. Skrbnik hišne živali ima pravico zahtevati vrnitev živali. Če tega ne stori v roku osmih dni od dneva, ko je bila žival nameščena v zavetišče, lahko imetnik zavetišča žival odda tudi drugemu zainteresiranemu skrbniku," odgovarjajo na upravi. Ter še: "15. 5. 2024 je UVHVVR izdala glavno odločbo o namestitvi psov v zavetišče, s katero je razveljavila začasno odločbo z dne 5. 5. 2024."

Lastnik se je pritožil na dopolnilno in glavno odločbo, o čemer je torej odločalo ministrstvo. "V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila začasna odločba UVHVVR sicer pravilna in zakonita, vendar ni bila niti vročena lastniku psov, prav tako ne izhaja, da bi mu bili psi odvzeti, ampak samo nameščeni v zavetišče, zaradi odsotnosti skrbnika psov," pojasnjujejo.

Glede dopolnilne odločbe UVHVVR je MKGP ugotovilo, da ni bila izdana v skladu z njenim namenom, ker na začasno odločbo ni mogoče izdati dopolnilne odločbe, ta se lahko izda samo na dokončno odločitev. "Prav tako je bil napačno uporabljen materialni predpis (30. člen ZZZiv), ki se nanaša na najdene/izgubljene pse, ne pa na pse, ki so bili odlovljeni na naslovu lastnika, ki je bil tudi del postopka prisoten. Zato je bil ukrep, da mora v roku osmih dni prevzeti pse, v nasprotju z namenom 30. člena ZZZiv, o čemer pa tudi ni bil seznanjen," so jasni.

Glede glavne odločbe UVHVVR pa je ministrstvo zaključilo, da iz izreka odločbe ne izhaja oziroma se ne more tretirati, kot da se je začasna namestitev psov v zavetišče samodejno spremenila v trajni odvzem psov, ker o ukrepu odvzema psov UVHVVR sploh ni odločala (v smislu 43. člena ZZZiv) oziroma je obrazložitev odločbe v neskladju z izrekom. "Obrazložitev odločbe UVHVVR primeroma našteva kršitve, ki naj bi se zgodile v preteklosti brez konkretnih ugotovitev, o katerih tudi pritožnik ni bil seznanjen pred izdajo odločbe," pravijo.

MKGP je v pritožbenem postopku tako ugotovilo, da je uprava v postopku na prvi stopnji bistveno kršila pravila postopka, pa tudi materialnega zakona. Naložili so jim odpravo teh in presodili, da bo to hitreje in bolj ekonomično storil prvostopenjski organ – "ker je potrebno ugotoviti resnično dejansko stanje v skladu z materialnim pravom, tudi na podlagi dokazov, pridobljenih v ponovnem postopku".

Pritožbama je ugodilo in odpravilo tako dopolnilo kot glavno odločbo UVHVVR. Ministrstvo je v svoji odločbi tudi napotilo, da mora prvostopenjski organ brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema drugostopenjske odločbe znova odločiti v obravnavani zadevi (v skladu z 251. členom Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). 

Zakaj v tem roku o tem niso odločali, smo vprašali upravo. Da lahko organ, ki je začel postopek po uradni dolžnosti, tega tudi ustavi (4. odstavek 135. člena ZUP), če niso več izpolnjeni pogoji za njegovo vodenje oziroma če organ glede na okoliščine presodi, da ni več javnega interesa za njegovo nadaljevanje, odgovarjajo.

Vmes je namreč lastnik izpeljal še en pretkan manever. Junija lani, medtem ko je ministrstvo še vedno odločalo o pritožbi, je 50-letnik lastništvo psov prenesel na svojo mamo, s katero je živel v isti hiši. Na torej tedaj 83 let staro žensko pitbul terierko in dve argentinski dogi (v povprečju tehtajo okoli 40 kilogramov), ki sta takrat že imeli status nevarnega psa (zaradi – še enkrat – predhodnih napadov na psa in človeka).

Postopki prepisa nevarnega psa so sicer enaki kot v primeru psa brez tega statusa. Prepis lastništva je opravila Ambulanta za male živali Pobrežje, ki smo jo skušali povprašati o okoliščinah prepisa, odziva do danes nismo prejeli.

UVHVVR je to ugotovila 12. julija 2024 z vpogledom v CRHŽ. "V času prenosa lastništva živali niso bile več nameščene v zavetišču," dodajajo. V konkretnem primeru tako torej niso bili več izpolnjeni pogoji za vodenje postopka, saj stranka v postopku ni bila več lastnica živali, še pravijo na upravi.

V Javnem podjetju Snaga in Zavetišču za živali Maribor pa, da niso bili seznanjeni z omenjenim pritožbenim postopkom in tako tudi ne o tem, da psi ostanejo v zavetišču do odločitve. Na MKGP medtem pravijo, da odločitve mariborskega zavetišča glede vrnitve psov ne morejo komentirati.

Tako v mariborskem zavetišču kot na PU Maribor sicer priznavajo, da po lanskoletnih dogodkih ne z lastnikom, ne z njegovimi psi niso več imeli opravka. "Po tem datumu kršitev zoper lastnika psov ali incidentov psov /.../ nismo zaznali oziroma ugotovili," pravijo na Policiji. Od vračanja psov takratnemu lastniku prav tako v zavetišče niso prejeli niti enega klica s strani občanov ali policije o tem, da bi se psi prosto gibali v okolici bivanja, dodajajo v Zavetišču za živali Maribor.

A nato se je zgodila tragedija. "Ugotovljeno je bilo, da je pokojna umrla zaradi več ugrizov in posledične izkrvavitve," izsledke sodne obdukcije navajajo na PU Maribor. Vse tri pse so uspavali – argentinski dogi po navodilih veterinarskih inšpektorjev sredi junija, v začetku julija pa še bulterierko.

In če si je uprava s tem na nek način umila roke, pa so svoje delo opravili vsaj kriminalisti.

"Kriminalisti so pri preiskavi navedenega dogodka zbrali dovolj dokazov, da so zoper 50-letnega moškega zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Povzročitve smrti iz malomarnosti, po 118. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru podali kazensko ovadbo," so še sporočili iz PU Maribor. Za omenjeno kaznivo dejanje je sicer zagrožena kazen od šest mesev do pet let zapora.

Veterinarska inšpekcija medtem sicer še vedno vztraja, da je ravnala v skladu s svojimi pooblastili. "Vodstvo UVHVVR v zvezi s celotnim dogajanjem in odločitvami inšpektorjev ne namerava izvesti internega nadzora," sporočajo. So pa vendarle oktobra lani pod okriljem pristojnega ministrstva izvedli izobraževanje inšpektorjev in uradnih veterinarjev. "Na izobraževanju je bila poleg splošnega povzetka glede načina vodenja postopkov predstavljena tudi analiza najpogostejših napak, ki jih je služba zaznala v preteklem obdobju, skupaj s predlogi za njihovo odpravo. Namen izobraževanja je bil tako primarno usmerjen v zmanjšanje napak pri vodenju postopkov na prvi stopnji," so zapisali na UVHVVR.

Prošnjo za komentar na ukrepanje veterinarske inšpekcije glede postopkov s psi (od prve obravnave lastnika do usodnega napada), smo naslovili tudi na MKGP. Prav tako smo jih vprašali za mnenje, ali bi UVHVVR pse vendarle lahko (trajno) odvzela, ter komentar na 'spreminjajoče se' mnenje uprave o odvzemu. "MGKP postopkov v zvezi z ukrepanjem veterinarske inšpekcije (UVHVVR), ki je samostojen in neodvisen organ, ne more komentirati," so dejali.

Se je pa očitno 'zganila' vsaj ministrica Mateja Čalušić, ki je v zvezi s primerom UVHVVR zaprosila za poročilo o vseh izvedenih postopkih.