'Napadi na medije in napovedi kadrovskih čistk gotovo ne pripomorejo k izboljšanju razmer'

Premier Janez Janša je na Twitterju poobjavil prispevek TV Slovenija in pripisal: "Ne širite laži, TV Slovenija. Plačujemo vas za to, da v teh časih informirate, ne pa zavajate javnost. Očitno je vas preveč in ste predobro plačani." S tem se je odzval na pogovor TV Slovenije s predsednico Sindikata Mladi plus Teo Jarc.

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikatu novinarjev Slovenije Janševe izjave razumejo kot grožnjo zaposlenim na RTV Slovenija pred morebitno izgubo zaposlitve ali drugimi represivnimi ukrepi, ki jih utegnejo doleteti, če ne bodo poročali tako, kot ustreza trenutni oblasti. V DNS so ocenili, da je izjava znak za skrb, v Sindikatu novinarjev Slovenije pa so ga označili za skrb vzbujajočega.

"Javni servis je steber obveščanja javnosti, še posebej v tem času, saj ima edini dovolj kadrovskih in drugih virov, da zdrži tudi dolgotrajne izredne razmere. Osnovna naloga novinarjev in medijev v demokratičnih družbah ni, da so lakaji oblasti, temveč, nasprotno, da jo kritično nadzirajo," so poudarili v DNS.

Podobno so ocenili v sindikatu novinarjev: "RTV Slovenija ima ključno vlogo pri obveščanju in izobraževanju javnosti, kar je še posebej pomembno v teh kriznih časih. V sindikatu podpiramo zaposlene na RTV Slovenija in opozarjamo, da je eno od ključnih poslanstev medijev in novinarjev v demokratični družbi nastavljanje ogledala oblasti."

V DNS so še opomnili, da so napadi na javni servis in medije značilnosti nedemokratičnih in avtoritarnih režimov. V bojazni pred podobnimi nevarnimi praksami so zato o dogajanju obvestili Evropsko zvezo novinarjev in Mednarodni inštitut za tisk, so sporočili.

Milosavljević: Tudi kritiziranje je del politike

"Neprimerno je, da v tem času, ko je javnost že tako vznemirjena zaradi vsega, kar se dogaja okoli nas, politiki še dodatno prilivajo olje na ogenj," meni dr. Marko Milosavljević, izredni profesor novinarstva na FDV. Kot poudarja, je tudi kritiziranje del politike. "Pravica medijev je, da opozarjajo na napake, mogoče kdaj tudi pretirano, a je to tudi nujen del vsake demokracije," pojasnjuje. 

Kot meni strokovnjak za medije, bi se morala politika v tem času predvsem posvetiti zadevam, ki potrebujejo pozornost in energijo. Gre seveda za reševanje aktualnih zdravstvenih, ekonomskih in varnostnih razmer. "Medtem ko napadi na novinarje in na medije, navsezadnje tudi napovedi kadrovskih obračunavanj in čistk, namigovanja o iskanju drugih vodstev, govorjenja o tem, kako si večina zaposlenih ne zasluži svoje plače in podobno, gotovo ne pripomorejo k izboljšanju situacije in h konstruktivni rešitvi." 

Ob tem se je dotaknil tudi obveščanja javnosti in odločitve trenutne vlade, da namesto klasičnih tiskovnih konferenc uvede nastop pred kamerami brez prisotnosti novinarjev. Po Milosavljevićevem mnenju bi morala vlada vzpostaviti alternativne kanale za komuniciranje z mediji, saj pošiljanje vprašanj prek elektronske pošte ne zadostuje. "To je sicer neki del obveščanja javnosti, ampak ni enakovreden klasičnim in pravim novinarskim konferencam, kjer novinarji lahko postavljajo tudi dodatna vprašanja in pojasnijo nejasnosti. Teh pa je bilo v tem tednu kar veliko." 

Komunikacija med vlado in mediji je tako izgubila živi stik, ravno v času, ko je kakovost obveščanja za javnost zelo pomembna. "Ne zadoščajo tiskovne konference, na katerih ni tiska oz. ni novinarjev, na katerih so v ospredje postavljeni samo politiki," opozarja profesor s FDV in dodaja, da bi morala vlada imeti usposobljene osebe za stike z mediji, saj trenutno ni občutka, da stvari potekajo transparentno, vsaka nejasnost pri vladnem komuniciranju z mediji in državljani pa lahko povzroči nepotrebne zaplete ter zmedo pri ljudeh in javnih službah.

"Dobro sporočanje oziroma dobro komuniciranje mora to preprečiti in pomagati ljudem, pa tudi službam, policiji, zdravstvu itn., da se točno zavedamo, kakšno je stanje in kje se nahajamo. V tem smislu bi moralo biti tudi komuniciranje politikov in njihovih predstavnikov usmerjeno predvsem v to, kako to izboljšati, ne pa v kadrovska, politična obračunavanja ali pa celo žaljenja," pojasnjuje Milosavljević.

Kadunc: Sporočila prehajajo v odkrite grožnje

Tudi generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je poudaril, da javni servis ravno v teh časih izkazuje sposobnost natančnega in celovitega informiranja na vseh svojih programih. "Kako pomembna je javna radiotelevizija, se kaže ravno v teh časih, ko izkazuje sposobnost celovitega in natančnega informiranja na vseh svojih programih in za vse skupine. Vendar to nekaterih ne odvrne od tega, da bi napadali tako RTV Slovenijo kot celoto kot tudi novinarje in urednike. Sporočila prehajajo v odkrite grožnje. Gre za napad na novinarsko delo, ne le RTV Slovenija kot javni medijski servis," je zapisal Kadunc.

"Grobi, povsem neupravičeni napadi na poročanje medijev, še posebej RTV Slovenija, ki jih lahko zadnje dni spremljamo predvsem na družbenih omrežjih, ožijo polje medijske svobode in svobode izražanja. Načini in njihova intenzivnost, kakršni še nismo bili priča nikoli doslej, terjajo, da se zavemo možnih posledic takšnega ravnanja in podrejanja osrednjih medijev eni politični opciji. Kažejo na resno grožnjo svobodnemu in neodvisnemu novinarstvu," je še zaključil Kadunc.