Napovedana zdravstvena reforma ogroža več sto delovnih mest v zavarovalnicah in klicnih centrih

Napovedana zdravstvena reforma, ki jo je na današanji novinarski konferenci predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, močno odmeva v gospodarstvu. Najbolj je seveda zaskrbljen zavarovalniški sektor, kjer bi po besedah predsednika uprave zavarovalnice Adriatic Slovenica Gabrijela Škofa lahko ostali brez četrtine vseh sklenjenih zavarovalnih premij v Sloveniji.

Slabši nadzor nad kvaliteto in ceno zdravstvenih storitev?

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je težava za slovenske zavarovalnice in koristnike sistema javnega zdravstva, torej za vse državljane, ocenjuje Maja Krumberger s Slovenskega zavarovalnega združenja. "Mi te rešitve ne vidimo kot dobre, saj se zavzemamo, da bi ohranili več plačnikov v javnem zdravstvenem sistemu, ker to pomeni večji in boljši nadzor nad kvaliteto in ceno storitev javnega zdravstva. Predlog, kakršen je, pa uvaja monopolni nadzor in monopol se redko izkaže kot dober."

Večinoma imajo države urejene sistem večih plačnikov, ki si na trgu med seboj konkurirajo, meni Krumbergerjeva. "Če je trg razvit, potem se ti plačniki zelo potrudijo za svoje stranke in si slabih ali predragih storitev preprosto ne morejo privoščiti. To so pravzaprav zelo enostavne zakonitosti trga."

Adriatic Slovenica: "To je črn dan za slovenske prebivalce"

Podobnega mnenja je tudi predsednik uprave na Adriatic Slovenice Gabrijel Škof, ki napovedano zdravstveno reformo vidi bolj kot "prikrito davčno reformo". "To je zmaga za tiste, ki živijo od finančnih sredstev javnega zdravstva in črn dan za slovenske prebivalce," je kritičen Škof.

Premije zdravstvenih zavarovanj predstavljajo 470 milijonov evrov, kar je približno četrtina vseh zavarovalnih premij, ki se sklenejo v naši državi, je za oddajo 24UR povedal Škof. Tej zdravstveni reformi se bodo po njegovih besedah sicer uspeli prilagoditi, a seveda ne brez žrtev: "Če bo predlog sprejet, bo to imelo posledice za ves zavarovalniški sektor, ki se je do zdaj izkazal za izredno čvrst gradnik finančnega sektorja." Kot je še dodal, je ogroženih okoli 500 delovnih mest. "Več kot dvajset let dela in strokovnega razvoja pa bosta praktično čez noč izničena."

Tako Krumbergerjeva kot Škof sta poudarila še, da ministrici Kolar Celarčevi zamerita, ker se glede predloga o napovedani reformi z zavarovalnicami ni pogovarjal nihče.

Vzajemna: Zdravstvena reforma je nujna, a najprej moramo postaviti dobre temlje

Na Vzajemni so pri odzivih na napovedano reformo še bolj zadržani: "Menimo, da je zdravstvena reforma nujna, predvsem na strani organizacije zdravstva, ki danes zaradi izjemno dolgih čakalnih dob ni več dostopno za vse. Najprej moramo poskrbeti za dobro organizacijo zdravstva in jasno opredeliti košarico pravic, ureditev financiranja je šele naslednji korak. Financiranje je namreč šele streha, najprej pa moramo postaviti dobre temelje," je povedala tiskovna predstavnica Vzajemne Petra Juvančič.

"V zvezi z morebitnimi novimi dajatvami bo moralo svoje povedati tudi vsak posameznik, ko bo vsak sam zase dobil izračun, koliko (več) bo s to dajatvijo moral obvezno plačevati. Ob tem moramo razmisliti, če je monopolizacija financiranja dobra, v najboljših zdravstvenih sistemih po Evropi in v svetu namreč povsod spodbujajo prakso konkurenčnosti, da se morajo tako izvajalci kot zavarovalnice boriti za bolnike in jim nuditi najboljše storitve," je še dodala Juvančičeva.

Zaskrbljeni tudi na klicnih centrih

Napovedana zdravstvena reforma pa razburja tudi zaposlene v klicnih centrih, kjer kot posredniki ponujajo in prodajajo storitve zdravstvenih zavarovalnic. Da so Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica njihovi pomembni naročniki, je povedala Saška Žvan s podjetja CDE nove tehnologije, ki je lastnik Prokontakta, enega največjih klicnih centrov pri nas. Če bi bila reforma sprejeta, bi bil izpad njihovega dohodka na letni ravni do 15-odstoten. Pri tem naj bi bilo po prvih ocenah lahko ogroženih do 10 odstotkov delovnih mest: "Govorimo o vseh delovnih mestih, ki nudijo svoje storitve finančnemu sektorju, npr. delovnih mestih za podporo strankam, tehniki in razvoju, in jih potencialno ne bi bilo mogoče pravočasno zaposliti na drugih projektih," je še povedala Žvanova.