Brezigarjeve Čista lopata ne skrbi

Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje obravnava poročilo o delu državnih tožilstev v letu 2009. Državna tožilstva so lani kljub 10-odstotnemu prilivu novih zadev in manjšemu številu državnih tožilcev rešila 73 odstotkov vseh prejetih zadev, je članom odbora povedala generalna državna tožilka Barbara Brezigar.

To, da je bilo v letu 2009 rešenih 73 odstotkov vseh zadev, je po besedah Brezigarjeve primerljivo s preteklimi leti. Ob tem izpostavlja, da so zadeve, ki so ostale nerešene, praviloma tiste, ki so na tožilstva prispele v zadnjem četrtletju leta.

Na prvi stopnji so tožilci kazenske ovadbe zavrgli v 37 odstotkih primerov. V 18 odstotkih vseh zadev ni bilo mogoče odločiti o nadaljevanju postopka, zato je morala policija ovadbo dopolniti, v 14 odstotkih zadev je bila vložena zahteva za preiskavo, v 35 odstotkih pa neposredni obtožni akt.

Tožilci so bili uspešni v 79 odstotkih vseh obtožnih aktov, vloženih na sodišče, pri čemer velik del, 76 odstotkov, predstavljajo pogojne obsodbe, 17 odstotkov pa zaporne kazni, je povedala Brezigarjeva.

Po njenih besedah sicer trenutno na tožilstvih dela nekaj manj kot 170 državnih tožilcev, njihovo število pa se ob siceršnjem porastu zadev zmanjšuje.

Razprava danes kratka

Razprava o poročilu je bila danes kratka, saj jo je odbor zaradi obveznosti poslancev v poslanskih skupinah kmalu prekinil. Še pred tem je vodjo poslanske skupine Zares Cveto Zalokar Oražem zanimalo, ali držijo nekatere navedbe v medijih, da je uvedla nadzor nad državno tožilko Branko Zobec Hrastar, ki je vložila ovadbe v primeru zadeve Patria.

Brezigarjeva je slednje zanikala. Kot je pojasnila, nadzor odreja skladno z zakonom in takrat, ko oceni, da je to potrebno. "Zgodba, ki je v medijih, je očitno zgodba, ki ima določen namen, sama pa se s tem nimam namena ukvarjati," je dejala. Dodala je, da zadeva tudi ni bila predodeljena drugemu tožilcu.

Zalar kritičen glede gospodarskega kriminala

"V letu 2009 je bila samo ena oseba obsojena za pranje denarja, samo osem zaradi korupcije, samo 15 zaradi davčne utaje. Več kot 2000 jih je bilo v kazenskih postopkih zaradi kaznivih dejanj, ki se nanašajo na različne zlorabe in izredno nizek odstotek obsojenih," pa se je na navedbe Brezigarjeve odzval pravosodni minister Aleš Zalar.

Brezigarjeva je v oddaji SVET na Kanalu A pojasnila, da je ta podatek napačen, ker se ne tiče dela državnih tožilcev. "Minister je govoril o sodbah – državni tožilci so obsodili precej več zadev, tako s področja gospodarskega kot klasičnega kriminala. Ne drži, da sem sama pela slavo tožilcem, sem pa pohvalila njihovo delo. Seveda se ob vsem tem zavedamo, kje so naši problemi. Ta zadeva o eni in osmih obsodbah kaže na rezultat, ki je na sodišču – za tožilci pridejo še sodniki in oni so tisti, ki odločijo o zadevi. Precej več je obtožb, o katerih še ni odločeno, tako da ta številka ne more izolirano kazati dela državnih tožilcev," je povedala.

Glede afere Baričevič je povedala, da si je v tej zadevi sama želela, da se razišče tako, kot je potrebno, zato da se bo državni tožilec lahko odločil. "To je politiki predstavljalo problem in je zavirala moje delo na tem področju. Samo dejstvo, da sem to želela preiskati, ne pomeni, da bi bil rezultat v kakšni obsodbi ali obtožbi, pomeni samo to, da je zadevo treba raziskati, ko obstajajo sumi kaznivih dejanj. Težko se je posvetiti zadevi, če se ves čas ukvarjamo s tem, da opravičujemo, da izvajamo svoje pristojnosti."

Glede aretacij tajkunov, kot sta Bavčar in Šrot, pa pravi: "Državni tožilci so vezani na postopke. Operirajo lahko samo z dokazi. V teh dveh zadevah je v enem delu že vložena neposredna obtožnica, videli bomo, ali jo bo sodišče sprejelo, ker mora postati pravnomočna, da se lahko začne sojenje. V velikem delu teh dveh zadev državni tožilci intenzivno sodelujejo s policijo. Morate vedeti, da je to delo zahtevno in obsežno, kjer ni rezultatov takoj in kjer z nekimi obtožbami kar tako počez tožilci ne morejo uspeti."

Delo tožilstva zaznamovali številni zapleti

Delo tožilstva so v lanskem letu zaznamovali številni zapleti in očitki, po drugi strani pa so se pojavljali očitki o političnih pritiskih na tožilstvo. Odmeval je predvsem spor med Brezigarjevo in Zalarjem.

Zapleti so se začeli, potem ko se je tožilstvo odločilo, da po uradni dolžnosti uvede kazenski postopek zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda, pri čemer so se pojavile informacije, da je, potem ko je ena izmed tožilk že določila, da se kazenska ovadba zoper Berglunda zavrže, vodja tožilstva zavrnila sopodpis k takšni odločitvi, zadevo pa predodelila drugi tožilki.

Zalar je zato na ljubljanskem tožilstvu odredil izredni nadzor, ki je po njegovih besedah pokazal hujše nepravilnosti, po mnenju Brezigarjeve pa manjše. Po opravljenem nadzoru je Zalar izdal obvezna navodila za uporabo državnotožilskega reda, ki jim je Brezigarjeva nasprotovala, opozicijski poslanci pa vložili v presojo ustavnemu sodišču, ki je njihovo izvajanje do končne odločitve zadržalo.

Na Brezigarjevo so poleg tega v zadnjem letu leteli tudi očitki o neposrednem komuniciranju s policistom specializiranega oddelka tožilstva v aferi Baričevič, poleg tega naj bi na vrhovnem državnem tožilstvu pregledali spise višje državne tožilke Branke Zobec Hrastar. Brezigarjeva je sicer do zdaj vse očitke zavrnila in poudarjala, da gre za politične napade.