Naprava, ki alkoholiziranim voznikom onemogoči prižig avtomobila

Evropska uredba o splošni varnosti vozil določa, da bodo morali biti od 6. julija vsi novi modeli vozil na evropskem trgu opremljeni z naprednimi varnostnimi sistemi, kot so sistemi za opozarjanje na zaspanost in nepozornost voznika, sistemi za ohranjanje voznega pasu ali sistemi za zmanjšanje mrtvih kotov pri tovornjakih in avtobusih.

Med drugim bodo morali imeti novi avtomobili, kombiji, tovornjaki in avtobusi tudi možnost namestitve pripomočka oz. vmesnika za blokirne naprave v primeru uživanja alkohola.

Agencija za varnost prometa (AVP) kontinuirano poudarja, da alkohol ne sodi v promet, saj je eden izmed ključnih dejavnikov tveganja, ki znatno povečuje verjetnost nastanka prometne nesreče z najhujšimi posledicami. "Alkohol pomembno vpliva na posameznikovo sposobnost sodelovanja v prometu, zato se zavzemamo za ničelno toleranco do alkohola v prometu," so poudarili in opozorili, da se prometna varnost dotika prav vsakogar izmed nas, tudi tistega, ki alkohola ne uživa, pa je lahko žrtev povzročitelja pod vplivom alkohola.

"Že prvi popit kozarec alkohola vpliva na zaznavo v prometu," so izpostavili na AVP in pojasnili, da upočasni pravilnost in pravočasnost odzivov. "Povzročitev prometne nesreče, smrti ali poškodb pod vplivom alkohola ni zgolj nesreča, to je neodgovorna odločitev posameznika, ki se usede za volan ali krmilo motorja in takšno dejanje povzroči," so pripomnili.

V spodnji tabeli si lahko ogledate učinke alkohola na voznikove sposobnosti.

Morebitno namestitev pripomočka oz. vmesnika za blokirne naprave v primeru uživanja alkohola podpira tudi Andrej Brglez, predsednik AMZS. "To je tehnologija, ki neposredno vpliva na to, da ne moreš voziti v stanju, v katerem tako ali tako ne bi smel sesti za volan," pravi. Pojasnil je, da podpira tehnologijo, ki pomaga dodatno onesposobiti tiste, ki zavestno počnejo nekaj, kar močno poveča možnosti za nastanek prometne nesreče. 

Na spletu je sicer že zdaj ogromno idej o tem, kako bi lahko napravo pretentali. Čeprav je med bolj očitnimi predlog, da v napravo enostavno vdihne trezen prijatelj, spletni kreativci pa med drugim svetujejo tudi, da se na nastavek alkotesta izprazni napihnjen balon (ki ga je predčasno napihnila trezna oseba), da se napravo poskusi odklopiti, da se prej poje veliko hrane ali pa žveči žvečilni gumi. 

Nekatere so še nekoliko bolj inovativne. Nekdo naj bi namreč skušal pihniti skozi filter in ker pri roki ni imel drugega, naj bi uporabil kar spodnje perilo. Nekdo je predlagal tudi, da posameznik, ki želi pretentati sistem, pod jezik da bakren kovanec. Visoka koncentracija bakra naj bi vplivala na raven alkohola v krvi. Glede na izkušnje uporabnikov, alkoholne ključavnice namreč že uporabljajo v nekaterih avstralskih zveznih državah in predelih Kanade, pa tudi ponekod v Evropi, ti nasveti ne delujejo.

"Tisti, ki bodo pretentali ta sistem, so še dvakrat večji kriminalci. Lahko povzročijo prometno nesrečo s smrtnim izidom. Če greš pretentat napravo, je to naklepno," je dejal Brglez. Po njegovem mnenju bi moral biti torej zakon, v primeru ko nekdo namerno pretenta napravo in v nesreči nekoga ubije, zelo strog in nedvoumen. "Kjer so tehnične rešitve, se jih da tudi zaobiti, ampak to je kriminal in bi ga bilo treba resno sankcionirati," je prepričan. 

Namen naprave je morda tudi to, da posameznika, ki bi sicer nekoliko vinjen sedel za volan, opomni, da to vendarle ni dobra ideja in da bo pot do doma bolj varna s taksijem. 

Ljudje v veliki meri podpirajo namestitev alkoholnih ključavnic

"Sistemi se tehnično seveda razvijajo, zato je vsak ukrep, ki bi pripomogel k zajezitvi tega širokega družbenega problema zagotovo dobrodošel," so prepričani na AVP. Že pred časom je pri nas potekala tudi diskusija o uvedbi alkoholnih ključavnic v vozilo. AVP je namreč konec lanskega leta naročila javnomnenjsko raziskavo na to temo. 

Raziskavo je opravila agencija Ninamedia oktobra 2021, in sicer na segmentu splošne javnosti v kombinaciji telefonskega (CATI) in spletnega anketiranja (CAWI). Velikost vzorca je 1.514 oseb. Večina je voznikov osebnega avtomobila (75,4 odstotka), z manjšimi deleži sledijo pešci (8,1 odstotka), kolesarji (5,7 odstotka) in potniki v osebnem avtomobilu (5,4 odstotka). Tretjina je izkušenih voznikov z vozniškim dovoljenjem nad 40 let, prav tako je tretjina tistih, ki prevozijo od 10.000 do 20.000 kilometrov letno. Približno polovica je moških in polovica žensk.

Anketiranci so odgovarjali na vprašanja glede predlaganih ukrepov za povečanje varnosti v cestnem prometu. Na splošno so bili vsem ukrepom zelo naklonjeni, v največji meri so podpirali namestitev alkoholnih ključavnic za poklicne voznike (prevozi otrok in potnikov), drugi najbolj podprt predlog pa je bila namestitev alkoholnih ključavnic kot ukrep za voznike, ki so že vozili pod vplivom alkohola. 

Namestitev alkoholnih ključavnic kot ukrep za voznike, ki so že vozili pod vplivom alkohola

Ta predlog je podprl tri četrtine anketiranih (75,8 odstotka), 17,2 odstotka anketiranih pa je bilo proti. Med nepodporniki najbolj izstopajo moški, anketiranci v starostni skupini od 31 do 45 let, univerzitetno izobraženi, prebivalci ruralnih naselij, prebivalci Posavske statistične regije, vozniki osebnega vozila in kolesarji, takšni, ki imajo vozniško dovoljenje več kot tri leta in do 10 let in takšni, ki letno prevozijo med 20.000 in 30.000 kilometri ter poklicni vozniki.

Namestitev alkoholnih ključavnic za poklicne voznike (prevozi potnikov, otrok)

Ta predlog je med testiranimi ukrepi deležen najvišje podpore, saj ga podpira 88,6 odstotka anketiranih, le 7,7 odstotka je proti. Med nepodporniki najbolj izstopajo moški, anketiranci v starostni skupini do 30 let, osnovnošolsko izobraženi, dijaki in študenti, prebivalci ruralnih naselij, vozniki osebnega vozila in kolesarji, takšni, ki imajo vozniško dovoljenje več kot tri leta in do 10 let in takšni, ki letno prevozijo več kot 30.000 kilometrov.

Znižanje dovoljene stopnje alkohola v krvi na 0,0 promila

Znižanje dovoljene stopnje alkohola v krvi na 0,0 promila podpira 54 odstotkov anketiranih. Dobra tretjina (39,3 odstotka) jih je proti. Med nepodporniki najbolj izstopajo moški, anketiranci v starostni skupini od 31 do 45 let, visokošolsko izobraženi, prebivalci ruralnih naselij, Posavske statistične regije in JV Slovenije, vozniki osebnega vozila, takšni, ki imajo vozniško dovoljenje več kot 40 let in poklicni vozniki.

Agencija za varnost prometa pri tem izpostavlja, da do konca novembra 2021 glede na število prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, najbolj negativno izstopata prav Posavska statistična regija s statistično 7,68 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev, visoko na tretje mesto pa se uvršča tudi jugovzhodna Slovenija s statistično 7,29 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev. Do konca novembra 2021 so vse smrtne prometne nesreče pod vplivom alkohola povzročili moški.

Okoli 250 nesreč letno povzročijo povzročitelji pod vplivom alkohola v dovoljeni meji

Število prometnih nesreč zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola v dovoljeni meji se v zadnjih treh letih giblje v povprečju okrog 250. So pa ti povzročitelji v letu 2021 (do 27. novembra) povzročili pet smrtnih prometnih nesreč (dva voznika osebnega avtomobila, en voznik motornega kolesa, en voznik tovornega vozila in en kolesar), 2020 v enakem obdobju osem, v letu 2019 pa prav tako pet.

V tabeli je navedeno, kakšen je obseg prometnih nesreč in kakšne so posledice zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola v dovoljeni meji. Vključeni so tisti povzročitelji prometnih nesreč, ki so imeli med 0,01 in 0,24 mg/L alkohola v izdihanem zraku ali med 0,01 in 0,5 g/kg (promil) alkohola v krvi. Izključeni so mladi vozniki in profesionalni vozniki, saj zakonsko ne smejo imeti nič alkohola!

Anketiranci za obvezno nošenje kolesarske čelade po 18. letu, a proti splošni omejitvi hitrosti na 30 km/h v vseh naseljih

Med drugimi ukrepi, ki sicer niso povezani z alkoholom, so anketiranci podprli tudi obvezno nošenje kolesarske čelade tudi po 18. letu starosti (61,2 odstotka), prepoved kajenja med vožnjo pa je podprlo 58,3 odstotka.

Edini predlagani ukrep, pri katerem so bili anketiranci izrazito proti, je ukrep splošne omejitve hitrosti v vseh naseljih na 30 km/h, pri katerem so kar tri četrtine (74,1 odstotka) anketiranih proti. Manj kot polovica vprašanih podpira popolno prepoved telefoniranja med vožnjo, tudi prostoročno (46,4 odstotka), sicer pa so vsi ostali ukrepi podprti z absolutno večino anketirancev.