Naprava za redčenje vrst

V AdriaticSlovenici (AS) zavračajo očitke o spornosti dopolnilnega zavarovanja za hitrejše samoplačniške preglede pri določenih specialistih. Podobna zavarovanja je zavarovalnica sklepala že v preteklosti, vendar za širši obseg bolezni. "Mi ponujamo tiste storitve, za katere je treba dolgo čakati v javnem sektorju," je povedala direktorica razvoja zdravstvenih zavarovanja na AdriaticSlovenici Alenka Šik.

Takšen tip zavarovanja je možen vse od 1992, natančneje pa je bil določen s spremembami Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju septembra 2005. Vsaka zavarovalnica, ki ponuja tovrstno zavarovanje, mora natančneje opredeliti pogoje in postopke, po katerih lahko zavarovanci uveljavljajo pravice, za katere so zavarovani.

Ločitev javnega od zasebnega

Z akcijo pridobivanja zavarovancev so v AS zadovoljni, saj so od decembra pridobili okrog 8000 novih pogodb. Zavarovanci so po višini premije razvrščeni v tri starostne razrede: od 18 do 30 let stari plačujejo 4,17 evra, od 31 do 50 let 6,26 evra, od 51 do 65 let stari pa 8,35 evra na mesec.

Na ministrstvu za zdravje opozarjajo, da se takšna zavarovanja morajo izvajati izven javne zdravstvene mreže in izven delovnega časa, ki je pogodbeno dogovorjen z izvajalcem javnega obveznega zdravstvenega zavarovanja, postopki sprejemanja in obdelave pacientov naj bi bili pregledni, nadzorovani in ločeni od rednih programov zdravstvenih storitev, ki se financirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Te razmejitve bi moral konkretizirati tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) v svojih pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Varovalke v pogodbah

Na zavarovalnici AS zagotavljajo, da imajo v pogodbah z zdravniki specialisti, ki svoje storitve opravljajo tudi v javni zdravstveni mreži določilo, po katerem lahko zavarovancu ponudijo pregled le v popoldanskih urah. Zdravnik koncesionar, ki hkrati dela tudi javnem zdravstvu, naj bi bolnika z dodatnim zavarovanjem za krajšanje čakalne vrste sprejel šele po 15. uri, ko bi torej opravil svoje delovne obveznosti do pacientov iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja.

"Le takšno izvajanje omenjenega vzporednega zavarovanja bo lahko prispevalo k skrajševanju čakalnih vrst, saj bo na ta način prišlo do razbremenitve javne zdravstvene mreže in javnih sredstev v financiranju zdravstvenih programov in storitev," menijo na ministrstvu za zdravje.

Posebnega nadzora ni

Na papirju vse lepo in prav, navadne smrtnike pa seveda zanima, kako je v praksi. Zanimiv je podatek, da področja zdravstvenih zavarovanj zdravstvena inšpekcija ne nadzoruje. "Ker teh dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj za preskakovanje čakalnih vrst pri nas še ni bilo, jih doslej ni nadzoroval nihče," je na vprašanje 24ur.com odgovorila tiskovna predstavnica ministrstva Irma Glaner. Sicer pa je ZZZS dolžan izvajati finančno medicinske nadzore, kamor sodijo tudi čakalne dobe. Ali pogodbeni zdravniki spoštujejo pravila igre, naj bi torej preverjali kar izvajalci osnovnega in dopolnilnih zavarovanj, torej ZZZS in zasebne zavarovalnice.

Redčenje čakalnih vrst

"Ne gre za preskakovanje drugih, ki čakajo na pregled, temveč zavarovanci sebi omogočijo, da pridejo prej na vrsto," je povedala Alenka Šik. "S tem ko se zavarovanec prijavi v samoplačniško ambulanto, se obenem zmanjša število čakajočih na iste specialistične preglede v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja."

S tem se strinjajo tudi na ministrstvu, saj menijo, da bi se na ta način "gotovo skrajšale čakalne dobe za vse tiste, ki si takšnega vzporednega zavarovanja ne morejo privoščiti ali pa ga ne želijo skleniti iz drugih razlogov." Tovrstna zavarovanja naj bi prispevala tudi k večji odgovornosti ljudi za lastno zdravje, preventivno odkrivanje bolezni in hitrejše zdravljenje.