Slovenija na področju človekovih pravic v mednarodni skupnosti nastopa kot progresivna država, ki se poleg uveljavljanja obstoječih mednarodnopravnih inštrumentov na področju človekovih pravic zavzema tudi za razvoj novih standardov.
Hkrati Slovenija sodeluje tudi pri konkretnih aktivnostih za spoštovanje in promocijo človekovih pravic, pravijo na slovenskem zunanjem ministrstvu (MZZ). Sporočilo je MZZ objavilo ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, ki ga svet obeležuje 10. decembra.
Slovenija se po navedbah MZZ zaveda, da sprejem številnih mednarodnopravnih dokumentov na področju varstva človekovih pravic ne zadošča, v kolikor države ne uresničujejo svojih zavez tudi v praksi.
V ta namen Slovenija podpira prizadevanja visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice Louise Arbour za krepitev dejavnosti pri uresničevanju zavez na nacionalni ravni.
Ob tej priložnosti je MZZ tudi spomnil, da pomeni priznanje "dostojanstva vseh članov družine človeštva in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu".
Osrednja tema letošnjega mednarodnega dneva človekovih pravic je vprašanje mučenja. Mučenje in druge oblike krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja predstavljajo eno najbolj grobih kršitev človekovih pravic in človeškega dostojanstva in so strogo prepovedane z mednarodnim pravom. Za tovrstno zločinsko dejanje ni opravičila v nobenih okoliščinah.
Letos največ peticij zaradi sodišč
Komisija DZ za peticije ter človekove pravice in enake možnosti je letos na desetih rednih in eni nujni seji obravnavala 317 peticij, kar je nekoliko več od povprečja, struktura vlog državljanov pa ostaja podobna kot v minulih letih. Več kot tretjina se jih nanaša na odločitve sodišč, veliko vlog pa je bilo tudi na področju pokojnin, davkov, taks, prispevkov, žrtev vojnega nasilja, denacionalizacije, komunalnih zadev in stanovanjske problematike.
Predsednica komisije Majda Potrata (SD) je opozorila na "vgrajeno blokado" na začetku dela komisije, katere pristojnosti so se v tem mandatu razširile na področje človekovih pravic in enakih možnosti. Glasovanja na komisiji so bila namreč zaradi sodega števila članov komisije večkrat neodločena, dokler ni bil v komisijo imenovan še en koalicijski poslanec.
Komisija je posebno pozornost namenila problemu stavkajočih delavk podjetja Koncept Optimum in stanovanjski problematiki. Glede slednje so pripravili tudi priporočila, a jih komisija zaradi koalicijsko-opozicijskega nesoglasja ni sprejela.
Potrata je dejala, da bi morala komisija vse kršitve človekovih pravic obravnavati "kar se da občutljivo" in da bi morali strankarske delitve v komisiji preseči. Slednje je članom komisije uspelo pri razpravi o ženskih kvotah pri lokalnih volitvah, čeprav stališča komisije na seji državnega zbora niso doživela podpore. Kvota je bila namreč znižana na 25 odstotkov, t.i. zadrga pa je bila zamenjana z določilom, da mora biti nasprotnega spola le vsak tretji kandidat na listi.
