Med najpogostejše oblike samopoškodbenega vedenja sodijo vreznine z ostrimi predmeti, tudi žigosanje, praskanje, zbadanje telesa, puljenje las, samozastrupitve ter različne druge oblike telesnega poškodovanja, ugotavljajo strokovnjaki.
Psihoterapevtka Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Maja Glonar Vodopivec opozarja, da v Sloveniji v zadnjih letih samopoškodbeno vedenje mladih narašča.
Po mnenju predstavnice Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Nuše Konec Juričič je treba posebno pozornost nameniti mladim z duševnimi motnjami, kot so depresija, motnje razpoloženja in shizofrenija. Pa tudi mladim, ki so izpostavljeni dolgotrajnemu fizičnemu, psihičnemu in spolnemu nasilju ter mladostnikom s tveganimi vzorci vedenja, kot so zloraba alkohola in drugih drog.
Mladi ne poiščejo pomoči
"Raziskave in praksa nam kažejo, da mladi ne iščejo pomoči, kadar bi jo potrebovali," je dejala Konec Juričičeva. Med najpogostejšimi razlogi, zakaj se ne zmorejo zaupati odraslim, navajajo strah pred stigmo in sramoto, strah pred negativnimi posledicami, negativne pretekle izkušnje z viri pomoči in prepričanje, da se ne da nič spremeniti na bolje.
Psihoterapevt iz mariborskega svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Heliodor Cvetko pa je poudaril pomen primarne preventive. Prepričan je namreč, da je treba družini in vzgoji v družbi dati pomembnejše mesto. Zanj je osnovna težava v dezorientaciji družbe. Povedal je še, da se na področju podpore družini in preventivne prakse odpirajo številni izzivi, predvsem pa vse vpletene čaka veliko nujno potrebnega dela.
Strokovnjaki menijo, da samopoškodbeno vedenje vse bolj vznemirja mladostnikovo neposredno okolje, predvsem starše in učitelje, ki se v teh primerih želijo posvetovati s strokovnjakom in poiskati ustrezno pomoč.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.