'Naraslega morja v Izoli ne moremo pripisati podnebnim spremembam'

Posamična naravna nesreča je vedno kombinacija več dejavnikov in je ne moremo pripisati podnebnim spremembam. "Če pa pogledamo visoke vode v zadnjih 30, 40 letih in ugotovimo, da je bila frekvenca večja, takrat to pripišemo podnebnim spremembam," je ob robu posveta o podnebnih spremembah v DZ dejala Kajfež Bogatajeva.

Dogajanje na Obali narekovali tudi veter, pritisk in drugi dejavniki

Dejansko meritve kažejo, da je dvig morske gladine za deset centimetrov že prispeval k večji pogostosti poplav in nekoliko višji ravni poplavnih voda. Sam splet dogajanja v sredo na Obali pa so narekovali tudi veter, pritisk in drugi dejavniki, je pojasnila.

V današnjem posvetu v DZ je bilo med ključnimi področji prilagajanja na podnebne spremembe izpostavljeno prostorsko načrtovanje. "Ravno na obalnih območjih, na območjih plazov, rednih poplav, moramo popraviti prostorsko politiko," je poudarila klimatologinja.

Na poplave na Obali se je odzval tudi predsednik DZ Dejan Židan, ki je spomnil, da se tudi s takojšnjim ukrepanjem ne moremo več izogniti določenim posledicam podnebnih sprememb, ampak se je nanje treba prilagoditi.

"Gladina voda se bo še dvigovala, kar bo vplivalo tudi na življenje v naših obmorskih krajih. Na konkretnih lokacijah se bomo morali konkretno prilagoditi," je dejal.

Posvet Podnebna prihodost: ’Rešitve seveda so’

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je med drugimi danes nagovoril udeležence posveta 'Podnebna prihodnost'. Posvet s tremi panelnimi razpravami organizira Državni zbor RS v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Ministrstvom za okolje in prostor, klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj ter Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj Umanotero. V uvodu sta udeležence nagovorila tudi mag. Dejan Židan, predsednik državnega zbora in Aja Vrenjak, Mladi za podnebno pravičnost.

Uvodoma je minister poudaril, ''da me veseli da ste z današnjim množičnim odzivom pokazali, da se zavedate, da je tema o podnebnih spremembah pomembna, da se nas tiče vseh, da bomo podnebno krizo reševali vsi in da če je ne bomo reševali vsi, bomo pa zagotovo vsi trpeli zaradi posledic. In zaradi posledic podnebnih sprememb že trpimo. In če mislimo, da so te spremembe le v tem, da imamo konec oktobra 25 stopinj in nam je to celo v redu, prijetno in potem ob prvem snegu zamahnemo z roko in rečemo, no kje je zdaj to globalno segrevanje, naj vam predstavim le eno številko, tukaj v Sloveniji, ki jasno pokaže, da tudi mi nismo in ne bomo imuni. V Sloveniji imamo že vrsto let zakon o odpravljanju posledic po naravnih nesrečah. Te nesreče nastanejo zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov. Zakon pravi, da država pripravi program odprave posledic, če je škoda, ki je nastala višja od 0,3 promilov prihodkov državnega proračuna. V začetnih letih tega zakona se je zakon uporabil enkrat do dvakrat na leto, potem kakšno leto tudi ne, ker takih dogodkov ni bilo. Zdaj določila tega zakona uporabljamo na štirih do petih takih dogodkih na leto.''

Podnebje si delimo vse države, zato je pomembno, da tudi vse države sveta ukrepamo. Znanstveniki nas jasno opozarjajo, da če kot svet ne bomo ukrepali in omejili segrevanje na največ dve stopinji oz. 1,5 stopinje do konca stoletja, bodo posledice pogubne, možnosti za popravke pa ne bo več. Če ne bomo storili nič, se povprečna temperatura lahko dvigne tudi za 4 stopinje, celo 6. Minister je ob tem izpostavil, ''da, ker vem da se to ne sliši veliko, ker se za štiri stopinje razlike lahko le zapeljemo z Blok do obale in jo doživimo, naj opozorim, da tukaj govorimo o povprečni temperaturi. Ko je bila povprečna temperatura nižja za pet stopinj od današnje, smo imeli ledeno dobo, smo bili pod ledom. Tokrat bodo šle posledice v drugo skrajnost. Slovenija je majhna, takšen je tudi nas doprinos, globalno gledano. Ampak, ukrepati moramo vsi, tudi najmanjši.''

Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo in tudi že zaključilo z javno obravnavo prvega zakona o podnebni politiki v zgodovini naše države. Eden glavnih ciljev zakona je, da se zavežemo, da bomo do sredine stoletja postali podnebno nevtralna država. Hkrati pripravljajo dolgoročno podnebno strategijo, pripravlja se energetski koncept Slovenije in Energetsko podnebni načrt.

Ti dokumenti so zelo pomembni, ker si bomo morali kot družba odgovoriti na številna vprašanja, tako iz kmetijskega, energetskega in tudi vsakdanjega življenja vseh nas, poudarjajo na ministrstvu.

Minister je poudaril in sklenil, ''da rešitve seveda so. Bodo pa vsaj kratkoročno tudi boleče, zato ne smemo pozabiti na socialno pravičen prehod v podnebno nevtralno družbo. Tako pravičen med družbenimi skupinami kot tudi med zdajšnjimi in prihodnjimi generacijami. V gospodarstvu bo nujen prehod v krožno gospodarstvo. To je naš nacionalni strateški cilj in Slovenija bo v tem delu Evrope vodilna in povezovalna država. Ampak krožno gospodarstvo ne pomeni le recikliranja. Zgoditi se bo moral preskok. Spremembe bodo morale biti učinkovite. Nekatere so mogoče ta trenutek nepredstavljive.''