Naravna katastrofa, a nekateri se ne morejo evakuirati

Ko razmišljamo o posledicah podnebnih sprememb, se redko spomnimo na najranljivejše med nami. Zakaj so nekateri bolj ogroženi kot drugi? Kot pojasnjuje Senka Šifkovič iz Umanotere, so bolj ogroženi zaradi življenjskih okoliščin, v katerih živijo, zaradi katerih učinki podnebnih sprememb nanje še bolj vplivajo – na primer osebe z zdravstvenimi težavami, starejši, otroci, invalidi, najemniki ter delavke in delavci na najbolj izpostavljenih delovnih mestih. Po drugi strani pa so ti isti omejeni tudi pri ukrepanju ob npr. izrednih vremenskih dogodkih, ki imajo razsežnosti naravnih nesreč, saj so v veliko večji meri odvisni od pomoči drugih ter dostopnosti javne infrastrukture in sistemov.

Hkrati je tem okoliščinam pogosto pridružena tudi revščina in gre za socialno ogrožene ljudi. Kot so izračunali, gre pravzaprav na žalost za veliko skupino ljudi, saj živi po zadnjih dostopnih podatkih v Sloveniji pod pragom tveganja revščine že skoraj 300.000 oseb oz. 14,3 % prebivalstva, ta delež pa se s sistematično razgradnjo javnih storitev povečuje. Ker je ključna družbena infrastruktura, kot je dostop do javnega prevoza, zdravnika, trgovine in pošte, vse slabše dostopna in izginja s podeželja ter iz manjših krajev, to ustvarja in povečuje ogroženost ranljivih skupin tudi na posledice podnebnih sprememb ter otežuje prilagajanje nanje, poudarja Šifkovičeva.

Družba je lahko podnebno odporna le toliko, kolikor so odporne njene najšibkejše skupine. Mreža Plan B za Slovenijo in Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) zato opozarjata, da so invalidi kljub izjemni ranljivosti še vedno spregledani pri načrtovanju državnih podnebnih ukrepov. Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so zato podali uradni predlog za vključitev invalidskih organizacij v sooblikovanje prihajajoče Strategije prilagajanja na podnebne spremembe.

Invalidi v Sloveniji predstavljajo veliko skupino prebivalstva, ki je še posebej ranljiva na podnebne spremembe. Zgolj Zveza delovnih invalidov Slovenije združuje več kot 50.000 članov, tj. še delovno aktivnih ali upokojenih oseb, ki imajo zaradi različnih zdravstvenih težav oziroma invalidnosti trajno omejene psihofizične zmožnosti. Invalidi obenem pretežno spadajo tudi v skupino več kot 290.000 prebivalcev Slovenije, ki živijo pod pragom tveganja revščine.

Soočajo se torej z dvojnim izzivom: s fizičnimi ovirami, ki jih podnebne spremembe le še stopnjujejo, ter z ekonomsko stisko, ki še dodatno slabša njihove možnosti prilagajanja, izpostavljajo. Svet Združenih narodov za človekove pravice je že leta 2019 pozval države, naj vključijo invalide v podnebne politike. Slovenija ima s pripravo Strategije prilagajanja na podnebne spremembe priložnost, da te zaveze uresniči v praksi, poudarjajo.

Invalidi so najbolj ogroženi ob ekstremnih vremenskih pojavih, kot so poplave, požari ali zemeljski plazovi, ki ogrožajo njihova bivališča in s tem povečujejo njihovo odvisnost od drugih oseb in storitev. Ključne težave, s katerimi se soočajo, so: otežena evakuacija, saj naravne nesreče zahtevajo hiter odziv, ki je za gibalno ovirane osebe znatno otežen.

Glede tega so, kot pojasnjuje Šifkovičeva, doslej izvedli dve delavnici s člani Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki so povedali predvsem, da zelo občutijo vročinske valove – zaradi slabšega zdravstvenega stanja je njihova izpostavljenost veliko večja (npr. za infarkt). Večje težave kot drugi pa imajo tudi ob naravnih nesrečah – so počasnejši, potrebujejo več pomoči drugih, pogosto je treba reševati tudi medicinske pripomočke, od katerih so odvisni. Te situacije pri njih povzročijo tudi večjo psihično stisko. Prav tako omenjajo vse slabši dostop do temeljnih storitev, vključno s slabo dostopnim javnim prevozom. Zaenkrat več še nismo raziskali, potrebno pa je delo s temi skupinami, da se identificirajo njihove težave in možne rešitve podnebnega prilagajanja, poudarja.

Predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Peter Bršek opozarja: "Naši člani se, predvsem ob naravnih nesrečah, spopadajo s številnimi večjimi težavami kot preostanek prebivalstva. V veliko večji meri so odvisni od pomoči drugih, za reševanje potrebujejo precej več časa. Bistveno bolj kot drugi so ogroženi tudi v vročinskih valovih. Zveza si prizadeva, da potrebe delovnih invalidov v podnebnih ukrepih ne bodo spregledane."

Mreža Plan B za Slovenijo in Zveza delovnih invalidov Slovenije predlagata konkretne ukrepe, kot so prilagojeni načrti reševanja, podnebna infrastruktura in lokalna oskrba, ki morajo postati del nacionalne strategije. Načrti zaščite in reševanja ob izrednih vremenskih dogodkih in nesrečah morajo vključevati sisteme zgodnjega alarmiranja in evakuacijske načrte, ki upoštevajo potrebe oseb z invalidnostmi. Za blaženje posledic vročinskih valov morajo urbana okolja zagotoviti več zelenih in vodnih površin, dostopne hlajene skupnostne prostore ter cenovno in krajevno dostopna javna kopališča. Klimatske naprave morajo biti subvencionirane, javni prevoz pa mora biti invalidom dostopen fizično, finančno in v času, ko to potrebujejo. Nujno je tudi izboljšanje dostopa do temeljnih dobrin in storitev v neposredni bližini bivališč ranljivih skupin, naštevajo.

Država bi morala ranljive skupine in njihove potrebe identificirati v okviru ocen ranljivosti in priprave strategije prilagajanja in skupaj z njimi in strokovnjaki oblikovati rešitve – ukrepe prilagajanja, ki bi bili po njihovi meri. Za to pa bi bilo potrebno vključevati tudi same ranljive skupine oziroma njihove reprezentativne organizacije. Če pa pogledamo širše, kar je ključno, pa bi morala država krepiti javne sisteme in infrastrukturo, kot so vsem dostopna javno zdravstvo, javni potniški promet, stanovanja in celovite prenove bivanjskih objektov, zelene in vodnate površine in še bi lahko naštevali. Namreč prav ti sistemi družbene solidarnosti izboljšujejo pogoje bivanja in povečujejo odpornost celotne družbe, posebej pa ranljivih skupin, na posledice podnebnih sprememb, pa sklene Šifkovičeva.

Na okoljskem ministrstvu pa pojasnjujejo, da so s sprejemom Podnebnega zakona o postavili izrecno podlago in zahtevo po pripravi celovite strategije prilagajanja podnebnim spremembam, s pripravo ocen tveganj za posamezne sektorje pa smo tudi že pričeli njeno pripravo: "Odločitev, kako se bo nadaljeval postopek priprave strategije je na vsakokratni vladi. Glede na številne posledice podnebnih sprememb, ki smo jih doživeli v zadnji letih in se bodo v bodoče zgolj še okrepile, predvidevamo da bo tudi nova vlada prepoznala nujnost prilagajanja na podnebne spremembe s ciljem dviga odpornosti in varovanja premoženja, preprečevanjem škode gospodarstvu in kmetijstvu ter varnosti in zdravja ljudi, ter tudi ustreznega vključevanju potreb in interesov ranljivih skupin, med katere sodijo tudi invalidi."