Predsednik SLS Radovan Žerjav je na blejskem statutarnem kongresu delegatom in javnosti predlagal vzpostavitev nestrankarskega Sveta za Slovenijo 2020. V t. i. "skupini modrih" bi ljudje z visokim ugledom in moralno avtoriteto pomagali popeljati slovensko državo in družbo iz trenutne krize, je razložil Žerjav.
Slovenija na gospodarsko in spremljajočo krizo vrednot ni bila pripravljena, vladajoči ljudje pa ne poznajo rešitve, je prepričan Žerjav. Po referendumu bodo Slovenci še bolj razklani, je dodal in izrazil skrb tudi glede apatičnosti družbe, saj politika ljudi vse bolj odbija. Odgovornost za rešitev je na politiki, ki mora ukrepati še danes, je povedal zbranim v Festivalni dvorani na Bledu.
Kdo bi bil v skupini modrih?
Teh preprek ne more premagati le ena stranka ali morebitna nova vladajoča koalicija, je povedal Žerjav ter kongresu in javnosti predlagal vzpostavitev novega sistema. V nestrankarskem Svetu za Slovenijo 2020 bi sedeli ljudje z visokim ugledom in moralno avtoriteto, ki bi pomagali popeljati slovensko državo in družbo iz trenutne krize, je razložil. Naštel pa je tudi nekaj predlogov za ta svet: prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman, nekdanji predsednik Skupščine RS France Bučar, pravnik Miro Cerar, književnik Boris Pahor in predsednik SAZU Jože Trontelj.
V skupini bi torej bili ljudje konzervativnih ali liberalnih pogledov, desni ali levi, pomembno bi bilo le, da so ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic pripravljeni aktivno delovati za ohranitev temeljev slovenske identitete, državotvornosti in za razvoj gospodarsko uspešne in socialno pravične družbe. Ob tem je citiral Ivana Omana, da "bo lahko ponovno prišel čas, ko bo treba kot en mož stopiti skupaj" in dodal, da je sedaj prišel ta čas.
Žerjav je v prvih pogovorih ugotovil pripravljenost na tovrstno sodelovanje, Boris Pahor naj bi tako pozdravil idejo o svetu in "bo z veseljem sodeloval v njem, če mu bo to dopuščalo zdravje". Bučar naj bi mu v teh pogovorih dejal, da je treba najprej ponovno vzpostaviti državo, saj ta ni več instrument za upravljanje družbe.
SLS je po besedah Žerjava pripravljena Svetu pomagati s svojo infrastrukturo, stranka bo podpirala predloge sveta in si ne bo lastila idej tega "kroga modrecev". Na ta način naj bi skušali preseči individualizem, elitizem in samovšečnost, ki so nas pripeljali v to krizo, ne bodo pa nas rešili iz nje, je prepričan Žerjav.
Zato, da "bo Slovenija 2020 takšna, kakršno smo sanjali pred 20 leti", po mnenju Žerjava ni treba spreminjati ustave. Svet bi izmenično sklicevali različni akterji, med drugim tudi sami člani sveta, njegove prednostne naloge pa bi po mnenju Žerjava morale biti dvig konkurenčnosti gospodarstva, učinkovita javna uprava, vzdržnost javnih financ, socialna in pravna država, samooskrba s hrano in trajnostni razvoj.
Po uvodnem delu kongresa je Žerjav pojasnil, da je konfliktov v slovenski politiki toliko, da sta komunikacija in s tem iskanje rešitev s podporo vseh strank težka. Prav zato predlaga vzpostavitev civilnodružbenega gibanja izven politike, ki bi s svojo modrostjo "tudi politikom pomagalo najti izhod iz te slepe ulice".
Kot stranka ostajajo v opoziciji, pri ključnih reformah pa nameravajo konstruktivno sodelovati. Če Slovenci zavrnejo predlagano pokojninsko reformo, bo za vlado s tako nizko podporo in kredibilnostjo "praktično nemogoče voditi državo do naslednjih volitev", zato Žerjav v tem primeru kot rešitev vidi le predčasne volitve. Na slednjih pa za SLS pričakuje ponovitev rezultatov z lokalnih volitev, je še pojasnil.
Po 11 letih dobili nov statut
SLS je na kongresu soglasno sprejela nov statut. Stranka je statut spreminjala prvič po letu 2000, ko sta se združili SLS in SKD, kot namen sprememb pa v SLS navajajo "bolj prožno in aktualnemu času primerno delovanje".
Nov statut odpravlja svet stranke in kot najvišji organ stranke med dvema kongresoma ohranja glavni odbor. Poleg tega uvaja večje naloge in pristojnosti predsednika, tako med drugim določa, da si predsednik izbere sedem od 21 članov izvršilnega odbora. Uvaja tudi tretjega podpredsednika. Tokrat ga bodo volili na naslednji seji glavnega odbora, sicer pa redno na volilnem kongresu, so v stranki zapisali v sporočilu za javnost.
Novi statut bo po besedah Žerjava izrazil nov duh stranke po številnih notranjih spremembah, za katere so se odločili na zadnjem kongresu pred dvema letoma. Stranka je v uvodnem delu kongresa obeležila še 23 let od ustanovitve predhodnice, Slovenske kmečke zveze, in 20 let osamosvojitve Slovenije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.