Maj je tudi letos pokazal svoj nenavaden obraz. Dež, mraz in ponekod celo sneg. Tega v mesecu ljubezni in cvetočih travnikov sicer nismo navajeni, saj bi prej pričakovali tople pomladne dni. Pa žal temu ni tako. V višjih legah namreč vladajo povsem zimske razmere. Meja sneženja se je v jutranjih urah spustila do nadmorske višine okoli 1200 metrov, ponekod na severu je snežinke prineslo še nekoliko nižje. Na območju Julijskih Alp, kjer so bile padavine v preteklih tednih najobilnejše, tako debele snežne odeje v drugi polovici maja ni bilo že 20 let.
Še bolj bodejo v oči nizke temperature v prestolnici. Po podatkih Agencije RS za okolje smo ob 14. uri v Ljubljani izmerili 9 °C, zaradi česar je bila Ljubljana najhladnejša prestolnica v celinskem delu Evrope. Je pa – v nasprotju s hladom pri nas – neobičajno vroče trenutno na skrajnem severovzhodu Evrope. Tako so ob 14. uri v Sankt Peterburgu namerili 29 °C, v Arhangelsku tik pod polarnim krogom pa celo 33 °C.
Čemu takšne neobičajne temperature?
Nad severnim Jadranom se zadržuje središče ciklona, vremenska fronta pa se pomika prek naših krajev. Z vetrovi severnih smeri tako nad naše kraje doteka hladen in vlažen zrak.
V nasprotju z nami pa imajo na skrajnem severovzhodu Evrope pravi vročinski val. Temperature so kar za okoli 15 °C nad povprečjem, medtem ko so pri nas okoli 10 °C pod povprečjem.
V edino tolažbo nam je lahko le, da je hladno tudi na Britanskem otočju in pa na Islandiji, kjer so razmere povsem zimske.
Več o tem, kakšno vreme nas čaka v prihodnjih dneh, pa si lahko preberete v spodnjem članku:
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.