Slovenija

Narobe vreme

Ljubljana, 13. 01. 2007 10.44 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Mila zima povzroča zmešnjavo v gospodarstvu in napoveduje sušo. Rastline so pod stresom.

Ob vse pogostejših pozivih okoljskih strokovnjakov k nujnemu odzivu na podnebne spremembe se s težavami ob letošnji mili zimi v Evropi poleg žičničarjev že soočajo tudi druge gospodarske panoge.

Nadpovprečno topla zima in pomanjkanje padavin pa vplivajo tudi na kmetijstvo. Ekstremne vremenske razmere predstavljajo za rastline stres in odzivnost rastlin je lahko precej različna, pravi vodja službe za poljedelstvo, vrtnarstvo in pridelovanje krme pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) Dušica Majer.

Ali se še spomnite, kako smo nekdaj odmetavali sneg?
Ali se še spomnite, kako smo nekdaj odmetavali sneg? FOTO: Reuters

Rastline bi v tem času morale mirovati in najbolj idealno bi bilo, da bi bile prekrite s snežno odejo. V kolikor se bo obdobje toplega vremena nadaljevalo še deset do 14 dni in bo toplemu obdobju sledila večja ohladitev, je lahko ogrožena tudi letošnja letina, saj so rastline že zdaj marsikje v Sloveniji preveč bujne za to obdobje. Trenutne vremenske razmere ogrožajo predvsem oljno ogrščico in ozimna žita, pravi Majerjeva.

Zima brez snega

Poleg visokih temperatur je problem tudi v pomanjkanju snežnih padavin. Gladina podzemnih voda je ponekod v Sloveniji že precej nižja, kot je običajno za ta čas. Izrazito sušna zima, ko že tri mesece ni bilo večjih padavin in tudi v hribih ni snega, napoveduje tudi možnost sušnega leta, je še opozorila Majerjeva.

Zima še brez snega je očitno neugodno vplivala tudi na prodajo zimskih športnih artiklov v prodajalnah Intersport, ugotavlja izvršni direktor Intersporta v Sloveniji Pavle Pirc. V Intersportu opažajo, da je bila novembra in decembra lani prodaja smuči manjša kot leto prej za približno četrtino, vendar pa so manjšo prodajo izrazito sezonskih artiklov nadomestili s prodajo drugih blagovnih skupin, tako da so s prodajnimi rezultati doslej razmeroma zadovoljni, pravi Pirc.

Slaba prodaja

Glede na to, da smo ravno sredi zimskih razprodaj, pa v Intesportu še ne morejo zaokrožiti ocene prodaje za to sezono. Upajo pa, da bo letošnja zima kljub vsemu prinesla še kaj snega.

Mila zima vpliva tudi na področje energetike. Tako slovenski naftni trgovec Petrol ugotavlja, da je trenutno povpraševanje po kurilnem olju in plinu nižje, ko je običajno za ta čas. V Petrolu so ocenili, da je prodaja ekstra lahkega kurilnega olja v primerjavi z lanskim letom za okoli 15 odstotkov nižja.

V Petrolu zaradi mile zime beležijo manjšo prodajo kurilnega olja in plina, Intersport je do letošnjih razprodaj prodal manj smuči kot leto prej, z izpadom prihodka pa se srečujejo zimske vzdrževalne službe.

Na področju prodaje plina, ki sicer pri Petrolu predvsem zaradi povečevanja števila kupcev narašča, je, tako kot pri kurilnem olju, opazen negativen vpliv nenavadno visokih temperatur v tem letnem obdobju. Na drugi strani pa v Petrolu opažajo nekoliko večjo porabo drugih goriv, saj denimo prevozniki nemoteno vozijo, ker ni snega na cestah, gradbinci pa so z deli nadaljevali tudi v zimski čas, kar lani ni bilo mogoče, so sporočili iz Petrola.

Občinski proračun malce višji

Blagodejno pa mila zima vpliva na občinske proračune. Občine namreč financirajo pluženje in posipavanje občinskih cest, medtem ko si strošek vzdrževanja gozdnih cest delijo še z državo in lastniki gozdov.

V Občini Črna na Koroškem je 364 kilometrov vseh občinskih in gozdnih cest, strošek zimskega vzdrževanja pa je občino lani stal skoraj 167.000 evrov (40 milijonov tolarjev). Lansko zimo je v Črni skupno zapadlo 3,85 metra snega, letošnjo zimo pa so morali ceste plužiti samo enkrat, je povedal črnjanski župan Janez Švab. Kljub pomanjkanju snega pa se v Črni soočajo z nizkimi temperaturami, zaradi česar so doslej opravili že šest posipanj.

Po drugi strani pa bodo primanjkljaje utrpela podjetja, ki se ukvarjajo z zimskim vzdrževanjem in računajo na prihodek iz tega naslova. Javno komunalno podjetje Log, ki opravlja zimsko vzdrževanje na 210 kilometrih občinskih cest in na drugih javnih površinah v občinah Ravne na Koroškem in Prevalje, že občuti izpad prihodkov. Ta je posledica predvsem že kupljenega posipnega materiala, medtem ko so zaposlene na tem področju prerazporedili na druga delovna mesta.

Log je v letu 2005 iz naslova zimskega vzdrževanja ustvaril skoraj 500.000 evrov (119 milijonov tolarjev) prihodkov in 54.250 evrov (13 milijonov tolarjev) dobička, je pojasnil direktor podjetja Ernest Blatnik, medtem ko podatkov za lani in ocen za letošnje leto še nimajo zbranih.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

theykilledKenny
14. 01. 2007 09.24
Huda izjava, tista o rastlinah pod stresom... svašta....
Vegos
14. 01. 2007 07.48
doki, katastrofe so se dogajale tudi preden smo ljudje prišli. Sicer nam je res uspelo v luft napuhat toliko CO2 da smo za klimatske spremembe odgovorni večinoma sami, ampak lahko nas doleti še kaj zraven...
Matic Specto
14. 01. 2007 05.51
rastline so pod stresom :D ahahaha :) ne me basat no :D
doki007@email.si
13. 01. 2007 15.35
očitno nam ni nikoli prav,.... kadar je preveč snega ni prav,...kadar ga ni, kot letos in da je tko mila zima ni prov, ker je izpad dohodka na različnih področjih,....samo treba je vedet, da bodo katastrofe in s tem se moramo sprijaznit , ker smo za vse te nevšečnosti krivi sami ljudje na tej ljubi zemlji......
anakos@email.si
13. 01. 2007 11.43
Če pogledam samo ozko skozi svoje oči, mi je čisto všeč mila zima, toda ker vidim tudi širše, me tudi skrbi ... Kaj in koliko lahko v resnici vplivamo na vreme mi, navadni ljudje? S čim bolj ekološkim in tudi ekonomičnim, kolikor se pokriva z ekološkim, življenjem?