V prvi številki lahko podrobneje spoznate gorčico, ki je svojo družino pravkar povečala z novimi okusi. Gorčica spremlja človeštvo že tisočletja, saj je bila v zgodovini poleg svojega okusa cenjena tudi zaradi zdravilnih lastnosti. Uporabljali so jo za uravnavanje prebave, kot mazilo proti astmi, kašlju in bolečinam v sklepih… Najboljše sicer najdete pri Natureti, lahko pa jo kdaj poskusite narediti tudi doma.
Prvi zapis o tem pekočem namazu najdemo že v sumerski kulturi, kjer so jo uporabljali kot zdravilo in kot dodatek jedem. Senf ali po domače zemf, tudi ženof, pa je latinskega oziroma starogrškega izvora – izvira iz besede sinapi. Čeprav so v Indiji gojili gorčico že vsaj 2000 let pred našim štetjem, prvi pisni viri o njeni kulinarični uporabi segajo v pozno 4. stoletje. Rimljani so z gorčičnimi semeni seznanili Galce in v 10. stoletju so menihi v pariški četrti Saint-Germain-des-Prés zagnali lastno proizvodnjo senfa. Gorčico je še posebej oboževal francoski kralj Ludvik XI., ki je imel kozarček vedno s seboj, ko se je odpravil po obiskih. Tako je bila dobra kulinarična izkušnja zagotovljena, ne glede na to, kam je odpotoval.
Več o zgodovini in celotno zgodbo najdete v reviji, mi vam pa tukaj dodajamo to recept za doma pripravljeno gorčico.
2,5 dl gorčičnih semen
2,5 dl jabolčnega kisa
2,5 dl piva ali belega vina
morska sol
sveže zmlet črni poper
pekoča mleta rdeča paprika
Gorčična semena stresemo v čist kozarec za vlaganje. Prilijemo kis in pivo ali vino, kozarec pa zapremo. Semena namakamo 24 ur, da se zmehčajo. Nato vse skupaj stresemo v mešalnik in zmeljemo čim bolj gladko. Začinimo s soljo, poprom in papriko. Nadevamo v kozarec za vlaganje, ga zapremo in za dva ali tri dni postavimo v hladilnik, da fermentira. Nato gorčico čim prej porabimo!
Naročnik oglasa je Natureta.
