Nas po toplem februarju čaka vremenski preobrat?

Občasno nas doseže nekoliko hladnejši zrak, a ohladitve še zdaleč niso tako izrazite, kot bi bile, če bi bil polarni vrtinec šibkejši.Občasno nas doseže nekoliko hladnejši zrak, a ohladitve še zdaleč niso tako izrazite, kot bi bile, če bi bil polarni vrtinec šibkejši.Ko so se oktobra v medijih začele pojavljati sezonske napovedi, so kazale na nadpovprečno toplo zimo. In imele so prav. Kot kažejo podatki Ameriške agencije za oceane in ozračje, je bil letošnji januar kot celota v Evropi drugi najtoplejši v zgodovini meritev, takoj za letom 2007. Podoben ali še toplejši pa bo februar.

Kako zelo mila je letošnja zima, zgovorno priča spodnja karta, ki prikazuje območja, ki jih prekriva snežna odeja. Kot vidimo, lahko sneg nad večjim delom Evrope v teh dneh najdemo v gorah, po nižinah pa le na skrajnem severu in vzhodu stare celine.

Hud mraz imajo na severu Finske in Švedske, kjer so včeraj izmerili celo –35 stopinj Celzija, že nekaj sto kilometrov južneje pa so temperature občutno višje in ponekod presegajo dolgoletno povprečje za več kot deset stopinj Celzija.

Zakaj je letošnja zima tako mila?

Vzrok za zelo milo zimo pri nas lahko iščemo v t. i. arktičnem nihanju, ki je letos v izrazito pozitivni fazi. To pomeni, da se nižji tlak zadržuje nad polarnimi predeli, višji tlak pa je južneje.

Če je indeks arktičnega nihanja visok, so razlike v zračnem tlaku med obema območjema zelo velike. Takrat nad severnim Atlantikom nastajajo globoki cikloni, ki se nato usmerjajo proti severu nad Arktični ocean, kar zahodni in severni Evropi prinaša zelo vetrovno vreme s padavinami, tudi poplavami.

Zaradi močnih zahodnih vetrov hladen zrak ostaja ujet nad polarnimi predeli, zato po nižinah sneži le na skrajnem severu Evrope, naše kraje pa padavine običajno dosežejo že zelo oslabljene, kar je tudi vzrok za tako sončno, toplo in suho zimo pri nas.

Vrtečo se gmoto mrzlega zraka, ki se zadržuje nad polarnimi predeli, imenujemo tudi polarni vrtinec. Ta se v zimskem času zaradi večje temperaturne razlike med polom in ekvatorjem okrepi. Polarni predeli v zimskem času namreč veliko več toplote oddajo v vesolje, kot pa jo prejmejo od Sonca, nasprotno pa območje okoli ekvatorja skozi vse leto od Sonca prejema več toplote, kot jo odda v vesolje.

Pas najmočnejših vetrov, ki ločuje mrzlo polarno in občutno toplejšo subtropsko zračno maso, je na višini okoli deset kilometrov, kjer se odvija večina letalskega potniškega prometa. To seveda piloti tudi s pridom izkoriščajo. Čas potovanja na vzhodne destinacije je krajši, letalo pa porabi tudi manj goriva. Ob globokem ciklonu Ciara, ki je Evropo prešel pred desetimi dnevi, je letalo Boeing 747 za pot od New Yorka v London potrebovalo le štiri ure in 56 minut, kar je najhitrejši podzvočni čezatlantski polet doslej. Običajna pot sicer traja šest ur in 13 minut.

Negativna faza arktičnega nihanja

Povsem drugačne razmere imamo, ko zahodni vetrovi oslabijo, kar pomeni, da indeks arktičnega nihanja preide v negativno fazo. Takrat se zračni tlak nad polarnimi predeli zviša, južneje pa zniža. Oslabitev teh vetrov običajno sovpade z vdorom polarne zračne mase proti jugu, kar nas lahko ob ugodnem scenariju tudi zasuje s snegom.

Za indeks arktičnega nihanja je značilna sezonska in medletna spremenljivost. Pogosta so daljša obdobja tako pozitivnih kot tudi negativnih faz arktičnega nihanja. Negativna faza je pozimi prevladovala od sredine petdesetih do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja. V naslednjih zimah je sledil preobrat na prevladujočo pozitivno fazo, ki je trajal vse do zime 1994/95. V tem 15-letnem obdobju se je izrazita negativna faza pojavila le dvakrat, in sicer v zimah 1984/85 in 1985/86. Ti zimi marsikje veljata tudi za najbolj mrzli v zadnjih štiridesetih letih.

Nazadnje smo izrazito negativno fazo arktičnega nihanja imeli v zimi pred desetimi leti, ko je indeks dosegel celo rekordno nizko povprečno mesečno vrednost, in sicer –4,3. Takrat smo imeli več prodorov mrzle polarne zračne mase daleč proti jugu, medtem ko je bilo nad Kanado, Grenlandijo in Arktiko občutno pretoplo.

Kaj nas čaka letos?

Še vsaj en teden bo indeks arktičnega nihanja visok, zato večje spremembe vremena ne pričakujemo, na prehodu v meteorološko pomlad pa se bo začel nižati, kar bo povečalo možnost za izrazitejšo ohladitev in obilnejše padavine. Ni povsem nemogoče, da bomo ravno marca izmerili najvišjo snežno odejo v letošnji sezoni.