'Naše izkušnje kažejo, da revščina močno vpliva na otrokov razvoj'

"Ko je moja hči lani zaključila osnovno šolo, je šola za valeto najela zasebno plesno šolo, da je otroke naučila plesati. Pred valeto smo starši dobili obvestilo, da če položnica za plesno šolo ne bo plačana, otrok ne sme pristopiti na valeto. Sprašujem vas, kako je mogoče, da v javni osnovni šoli otroku prepovejo, da bi prišel na valeto, če njegov starš pred tem ne plača položnice? Temu se reče prepovedana samovolja," je problem na konkretnem primeru izpostavila odvetnica in pobudnica Enotne pravne točke Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje Nina Zidar Klemenčič, ki je bila priča postavljanju otrok v neenak položaj. Ob tem si ni znala odgovoriti na vprašanje, zakaj otrok ne bi mogli naučiti plesati učitelji športne vzgoje, saj se za valeto načeloma ne uči zahtevnih koreografij. To bi bila lahko ena od možnih rešitev, da se otroci ne bi počutili nelagodno in manjvredno, ker jim njihovi starši ne morejo omogočiti plesnih vaj.

Zidar Klemenčičeva zagovarja, da bi morale biti vse vsebine, ki so del obveznega šolskega programa ali so organizirane v okviru osnovne šole, brezplačne, saj otroke iz ekonomsko šibkejših družin stigmatizirajo. "Če je treba določene vsebine v sklopu šolskega programa plačevati, je nujno vnaprej zagotoviti plačilo iz šolskega proračuna za otroke iz socialno šibkih družin. Vsi otroci v javnih vrtcih in javnih šolah imajo enake pravice in dostop do enakih vsebin ne glede na premoženjske razmere staršev," je poudarila.

Problem 'brezplačnih' šol je še globlji. Mnoge celo predpisuje, kakšne zvezke morajo imeti otroci, katero blagovno znamko, kakšne barvice, plastelin …, opaža pobudnica predsednica nadzornega odbora programa Botrstvo v Sloveniji Milena Štular.

Šole v naravi, izleti, obiski predstav v sklopu kulturnih dni in druge aktivnosti so torej obvezne, a so lahko veliko breme staršev. Otroci, ki jim jih starši ne morejo omogočiti, pa doživljajo socialno izključenost, kar lahko vodi v duševne stiske otrok in jih še bolj odmika od vrstnikov, je poudarila predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin: "Naše izkušnje kažejo, da revščina močno vpliva na otrokov razvoj, praviloma imajo ti otroci tudi nižji učni uspeh, saj so preobremenjeni z eksistenčnimi problemi preživetja družine. Pogosto smo priča zgodbam, v katerih otroci pred starši skrivajo položnice za plačljive dejavnosti, kot so izleti. Pri tem so prikrajšani za izkušnje in se izgubljajo v občutkih sramu."

Ogulinova je ob tem še povedala, da niso redki primeri, ko zaposleni v šoli otroke tik pred zdajci odslovijo. V šolo v naravi ne smejo, ker je starši niso mogli plačati. To se včasih zgodi, kljub temu da ZPM Ljubljana Moste-Polje za otroka zbere denar. "V evidenci šole pa ni zavedeno, da so jo starši plačali. Vi ne veste, kaj delajo zaposleni na šoli. Gredo po otroka na avtobus in ga pred starši, ki so ga pripeljali, vlečejo dol ter rečejo: ko bo plačano, boš lahko šel," je realnost šolskega sistema izpostavila Ogulinova in dodala, da se podobni primeri dogajajo tudi pri šolskih malicah.

Na Enotni pravni točki ZPM Ljubljana Moste-Polje sicer največkrat rešujejo probleme pridobivanja pravic iz javnih sredstev, ki bi morale družinam pripadati same po sebi. Veliko imajo tudi primerov deložacij, ker družine ne zmorejo plačevati neprofitnih najemnin. "Borimo se s stanovanjskimi skladi, poskušamo doseči rešitve za take družine," je pojasnila Zidar Klemenčičeva.

Družinam v stiski tako že od leta 2013 nudijo brezplačno pravno pomoč. Na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, urejanja preživnin in izvršb so pomagali že več kot 1.800 posameznikom. Ob tem pa ves čas opozarjajo na nujne sistemske spremembe za boljše in lažje življenje družin. Mnoge spremembe so že dosegli: banke danes ne morejo več posegati v denarno socialno pomoč v izvršilnih postopkih, razpravlja se o izvzetju otroškega dodatka iz sistema socialnih transferjev, dosegli so dvig cenzusa za brezplačna kosila za otroke iz drugega in tretjega dohodninskega razreda …

Projekt Botrstvo deluje že devet let

V tem času so pomagali 9.227 otrokom, v projektu je sodelovalo 7.419 botrov, skupaj pa so zbrali 14,5 milijona evrov, je spomnila predsednica nadzornega odbora programa Botrstvo Milena Štular.

Štularjeva je pojasnila, da stroški projekta znašajo približno sedem odstotkov prihodkov, ki pa jih krijejo iz drugih virov. Ob nedavnih primerih netransparentnega poslovanja humanitarnih organizacij je še izpostavila, da ima projekt Botrstvo tudi nadzorni odbor in deluje transparentno, kar je dokazal nadzor. Pred kratkim so namreč opravili neodvisno revizijo delovanja, ki je projekt v poročilu označila: brez zadržkov.