Nasilje med mladimi

večina nasilja se dogaja po šolah, kjer je večje število otrok priseljencev, kar vse kaže na njihovo sposobnost vzgoje in tolerance do slovenskega naroda..

"Podatki kažejo, da je žrtev nasilja vsak peti otrok." Se kar strinjam z vašimi komentarji, me pa vseeno moti posploševanje nasilja v prispevku. Ker se zadeve in težave tako posplošujejo, predvsem zato, da lahko strokovni delavci, ki ste jih že sami našteli, delajo po vnaprej spisanih in sestavljenih obrazcih, rezultati seveda ne morejo biti realni in željeni. Kako le, če se vse oblike nasilja obravnavajo kot ena splošna oblika nasilja. Čudna logika, po moje. Sicer pa bilo potrebno z otroci pravilno ukrepati že ob prvem znaku nasilnega vedenja, pa ne ravno z navečjo možno kaznijo, nikakor, pač pa zgolj z iskrenim pogovom, kjer ugotovimo pravi vzrok, vse drugo je za prvič napaka, in potem sediti temu tempu in stopnjevanju, če je seveda potrebno, v primeru da se nasilno vedenje ponovi. Znan pregovor namreč pravi: "Priložnost zamujena, ne vrne se nobena.", kar pri mlajših zamudimo, pri starejših ne moremo nadoknaditi, oz. ne na tak način kot bi želeli. Vzgoja, po tem principu, se začne doma. Družba, zlasti strokovna, ima svoje poglede in videnja, in načine reševanja, ki pa niso nujno pravilni. Problem je tudi v tem, ker si stroka jemlje preveliko pravico odločanja, o usodi otrok in mladih, pri čemer starši sodelujejo veliko premalo. Vzgoja doma pa trpi zaradi prezaposlenosti staršev, zaradi gonje za denarjem, materialnimi dobrinami, skratka z njimi povezanim preživetjem, mnogi za več kot potrebujejo, za otroke pa jim ostane komaj kaj časa. Dandanes je malo zglednih staršev, ki so si stvari uredili tako, da zmorejo vse, brez večnih izgovorov in opravičil, ki so jih drugi starši vedno polni, naredijo pa bore malo, ali nič. Vse se začne doma, pri nas samih.

kris714 veš da imaš prav,samo se klanfa o pravicah,dolžnosti so pozabljena tema,kot da bo vse padlo z zraka,no,no,starši so tudi v dobršni meri krivi,---moj otrok pa ni tak,to se pogostoma sliši,pa ravno njegov otrok je tak

Nasilje v šolah je posledica permisivne vzgoje, ki jo že par desetletij nekaznovano vsiljujejo staršem razne možačaste socialarce, kvazi pedagoginje in podbna zalega, ki si s praznim in topoumnim bluzenje služi vsakdanji kruhek. Zdaj se je pa bumerang vrnil in v tej situaciji lahko otrokom samo svetujem: tepite socialne delavke in šoilske pedagoginje, kajti ravno one so v največji meri krive za vašo neotesanost. Mi, starši, bomo pa proč pogledali.

če kaj storiš narobe moraš tudi za to odgovarjatj. za otroke morajo biti točno določene kazni, ne policija ne učiteli narediti na tem področu veliko ne morajo. samo kazni tako za nasilne učence tako kot za njihove starši bi morali spremeniti ta problem. če otrok stori nasilje bi moral po pouku počistiti šolo, ali teden dni inštruiratj slabše učence iz tega predmeta kateri najbolj obvlada. za starši bi določila denarno kazen po tistem če se nasilje ponovi. prvo naj bo pisno opozorenje potem pa denarna kazen . vsakega ki bo ta zadeva udarila po žepu bo spremenil določeno vedenje do otroka in zahtevalo postavitev meja do lasnih otrok. učitelj mora biti BOG za učence in pika. učitelji ne smejo biti preveč tolerantni do nasilja nad njimi, morajo že v kali zatreti vse poskuse nasilja zlepa ali zgrda. morajo enostavno pokazati zobje. otroki več niso te ki so bili prej. preveč nafilani z internetom, informacijami na vseh področjih. otroci so že vbijstvu odrasli v 12 let glede na kup gnoja ki se vsak dan se zljiva na njih prek medijev. pogovorji in bla bla bla ne bojo naredili pomembnih sprememb. učitelju morajo dati oblastj in nič več, a ne dopuščatj da prec pridejo z odvetniki in svojie nasiljne pamže kovati v angeli, učitelja pa prec v demona. starši ne bi smeli vse do daske verjeti svojim otrokam,a prej se pozanimati , ne od učitelja,ampak od sošolcev kaj se je res zgodilo. pri nas pa vedno učitelj za vse kriv. želimo svoje otroki omotati v vato, da bi jim prihranili muke učenja namesto da bi jim prepovedali vsako nasilno obnašanje in jim bolj razlagali kaj je dobro in slabo. jaz imam hči staro 9 let in že zdaj ve kje je meja. da ne bi ji v kali zatrla marsikatero stvar,ne bi vedela kdo je večji otrok od nas. jaz ali ona. otrok šele takrat se počuti varen in ljubljen ko ve kje so meje do katerih lahko gre.

Varnostniki so sicer res malenkost "odveč", glede kamer se pa ne bi strinju. Konec koncev jih na faksu tud imamo, pa se ne počutim nič manj svobodnega. Učitelj pa ne more prevzet vso stvar v svoje roke; kje so pa starši??