Ob svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, 15. juniju, se vrstijo opozorila o nesprejemljivosti kakršne koli oblike nasilja nad starejšimi. To je pogosto neodkrito in zamolčano, izpostavljajo. Tokrat se posebej osredotoča na problematiko finančne zlorabe.
Pri nasilju nad starejšimi gre največkrat za psihične in čustvene zlorabe, poleg tega pa tudi za fizično obračunavanje, različne oblike zanemarjanja, ekonomskega in finančnega izkoriščanja, izsiljevanja in celo spolnega nasilja, poudarjajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Strah, nemoč, sram in odvisnost preprečujejo starejšim, da bi o svoji stiski spregovorili z osebami ali organizacijami, ki jim lahko pomagajo. Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi, ki deluje v okviru omenjene zbornice - zveze, je skupaj z Društvom SOS telefon pripravila protokol obravnave starejše osebe, ki doživlja nasilje. Namenjen je zaposlenim v zdravstveni negi, ki delajo s starejšimi. Navaja možne znake in posledice nasilja ter zanemarjanja pri starejših osebah.
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti pa je podrobneje oblikovala svoj protokol ukrepanja, če pri delu zaznajo nasilje nad starejšimi v družini.
Ministrstvo za zunanje zadeve ob svetovnem dnevu, ki se tokrat posebej osredotoča na problematiko finančne zlorabe, spodbuja žrtve in morebitne priče, naj o zlorabah spregovorijo.
Zaščita dostojanstva starejših je eno od prednostnih področij slovenske zunanje politike na področju človekovih pravic, so opozorili. Slovenija je zato pred letom dni skupaj s partnerskimi državami ustanovila skupino držav prijateljic pravic starejših na sedežu Združenih narodov (ZN) v Ženevi, letos pa ob mednarodnem dnevu ob robu 35. zasedanja sveta ZN za človekove pravice soorganizirajo razpravo o tej tematiki.
Nasilje znotraj družine: starejšim jemljejo denar, zlorabljajo bančne kartice, kradejo vredne predmete
Finančna zloraba in izkoriščanje starejših oseb je po nekaterih ocenah najverjetneje najpogostejša oblika zlorabe starejših oseb v Sloveniji. Na podlagi mednarodnih ocen pa naj bi bilo v svetu pet do deset odstotkov starejših izpostavljenih eni od oblik finančnega izkoriščanja. Mednje sodi vse od odvzema gotovine in zlorabe bančne kartice do odtujitve predmetov večje vrednosti in prisile k podpisu pogodbe ali oporoke. Žrtve pogosto ne prijavijo takšne zlorabe zaradi strahu ali občutkov krivde in sramu, saj so storilci pogosto družinski člani.
Slovenija se bo na mednarodni ravni še naprej odločno zavzemala za celovito varstvo in uveljavljanje človekovih pravic starejših oseb v različnih forumih. Priložnost za to bo med drugim v okviru odprte delovne skupine ZN za staranje, ki bo zasedala julija v New Yorku, so še navedli na ministrstvu.
60 odstotkov žrtev nasilja to doživlja doma
Po raziskavi Inštituta Antona Trstenjaka Staranje v Sloveniji je 7,4 odstotka vprašanih nad 50 let starosti odgovorilo, da je nasilje že doživelo. Več žrtev nasilja je med ženskami. S skoraj 70 odstotki prevladuje besedno nasilje, z nekaj manj kot 15 odstotki telesno in z dobrimi desetimi odstotki ekonomsko nasilje.
Nekaj manj kot 60 odstotkov jih je nasilje doživelo doma, približno petina na delovnem mestu, nekaj manj ko 15 odstotkov pa na ulici. V tretjini primerov so povzročitelji družinski člani, v četrtini primerov pa ljudje, ki jih žrtve poznajo, a niso njihovi sorodniki ali bližnji. V 18 odstotkih primerov so povzročitelji neznanci, v desetini primerov pa sorodniki ali bližnji, ki niso družinski člani.
Po ugotovitvah iz raziskave je nasilja manj, če se starejši vključujejo v socialne mreže in če sta tudi za družinske oskrbovalce zagotovljena pomoč in usposabljanje.
Kaznivih dejanj nad starejšimi je po podatkih policije približno 5000 na leto, njihovo število pa se vsako leto zviša za približno 300.
Pobudo za svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi je dala Mednarodna mreža za preprečevanje nasilja nad starejšimi, ustanovljena leta 1997 v Kanadi.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.