Nasilje nad ženskami pogosto skrito očem, nemalokrat žrtve tudi starejše ženske

Datum 25. november, mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ni izbran naključno – posvečen je sestram Mirabal iz Dominikanske republike, političnim aktivistkam, ki so se uprle diktaturi in bile zaradi tega brutalno umorjene, so spomnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Čeprav je bil njihov umor prikazan kot "nesreča", je šlo za politično motivirano nasilje nad ženskami.

"Njihov pogum je postal simbol odpora proti femicidu in kršitvam človekovih pravic, leta 1999 pa so Združeni narodi 25. november razglasili za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami," še izpostavljajo na ministrstvu.

Na ministrstvu opozarjajo, da nasilje nad ženskami ostaja v Evropski uniji zelo razširjeno: ena od treh žensk doživi fizično ali spolno nasilje, ena od petih ga doživi s strani partnerja ali osebe iz istega gospodinjstva, vsaka šesta pa spolno nasilje, vključno s posilstvom. Kljub temu nasilje prepogosto ostaja nevidno – le ena od petih žrtev poišče pomoč, policiji pa je prijavljen le vsak osmi primer.

Tudi v Sloveniji so številke zaskrbljujoče. Letos je policija obravnavala več kot 1100 primerov nasilja v družini in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Lani je bilo pet femicidov. Raziskava SURS iz leta 2020 kaže, da je 22 odstotkov žensk od 15. leta doživelo fizično ali spolno nasilje, povzročitelji pa so v 90 odstotkih moški.

"Preprečevanje nasilja je zato naloga celotne družbe, z osrednjo odgovornostjo države, ki mora zagotavljati učinkovito preventivo, zaščito, kazenski pregon in podporo žrtvam," še poudarjajo na ministrstvu.

Minister Luka Mesec ob tem dodaja: "Kot družba smo še vedno preveč permisivni do nasilja. Prepogosto ga opravičujemo ali minimaliziramo, stiske drugih pa prezremo. A tu ne gre za oddaljene zgodbe. Gre za življenja naših prijateljic, sodelavk, znank in naša dolžnost je, da jih opazimo, prisluhnemo in se odzovemo.''

"Pri skoraj polovici Slovenk je nasilje v partnerskem odnosu trajalo več kot pet let. Več kot tretjina deklet je odraščala v nasilnem družinskem okolju, četrtina žrtev pa je med nasiljem občutila strah za svoje življenje," so pred jutrišnjim mednarodnim dnem zapisali v Socialni zbornici Slovenije. Prepričani so, da nasilje nad ženskami predstavlja eno najresnejših in hkrati najbolj prikritih socialnih problematik v Sloveniji in svetu: "Gre za sistemski pojav, ki izhaja iz neenakih družbenih razmerij moči, zakoreninjenih spolnih stereotipov ter pomanjkanja učinkovitega odziva institucij, skupnosti in posameznikov."

V Sloveniji so žrtve nasilja večinoma ženske in otroci, velikokrat pa tudi starejši in osebe z motnjami v duševnem zdravju, pri čemer se nasilje pojavlja v vseh socialnih in starostnih skupinah, so prepričani v zbornici. Posledice nasilja so večdimenzionalne: od hudih telesnih poškodb in kroničnih zdravstvenih stanj, do dolgotrajnih psihičnih travm, zmanjšane ekonomske neodvisnosti, socialne izolacije ter posledično oteženega ponovnega vključevanja v družbo.

Socialna zbornica Slovenije kot krovna strokovna organizacija skupaj z mrežo svojih članic aktivno sodeluje pri oblikovanju rešitev in izboljšanju varnosti žensk. Navajajo, da je bilo v zadnjih letih sprejetih več pomembnih ukrepov.

Leta 2024 je bila prvič sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024–2029. Dokument postavlja sedem ključnih ciljev, med drugim boljšo zaščito žrtev, večjo strokovno usposobljenost vseh služb ter izboljšano sodelovanje institucij.

V začetku letošnjega leta je bil sprejet Akcijski načrt 2024–2025, ki vsebuje 38 ukrepov. Okrepljeni so programi pomoči, razširjene kapacitete varnih hiš in kriznih centrov ter zagotovljena dodatna javna sredstva, da bodo storitve dostopnejše tudi zunaj urbanih središč. Poudarjeno je tudi preprečevanje digitalnega nasilja, ki v sodobnem okolju postaja vse pogostejše.

Posodobitev Kazenskega zakonika je uvedla model "ja pomeni ja", ki krepi zaščito žrtev spolnega nasilja. Spremembe Zakona o delovnih razmerjih pa žrtvam omogočajo pet dni plačanega dopusta za urejanje postopkov in možnost začasnega krajšega delovnega časa, kar jim daje večjo varnost in fleksibilnost v obdobju reševanja nasilnih situacij.

Slovenija ostaja zavezana tudi mednarodnim standardom, zlasti Istanbulski konvenciji in priporočilom mehanizma GREVIO. Njegov glavni namen je, da spremlja, ali države članice učinkovito izvajajo obveznosti iz Istanbulske konvencije ter podpira države pri razvoju zakonodaje, politik in programov za preprečevanje nasilja nad ženskami.

V Sindikatu upokojencev Slovenije so opozorili na še posebej pereč problem nasilja nad starejšimi, še zlasti pa nad starejšimi ženskami, o čemer se pri nas premalo govori.

O tovrstnem nasilju premalo vemo, ker je starejšim ženskam takšno nasilje težko prijaviti, pravijo. Razlogi pa so različni in segajo od čustvenih do psiholoških in ekonomskih. "Žrtve nasilja med starejšimi ženskami velikokrat ne vedo niti, na koga naj se obrnejo ali pa se zaradi invalidnosti, ekonomske odvisnosti, digitalne prikrajšanosti, strahu, sramu ali drugih razlogov niti ne upajo zateči po pomoč in prijaviti nasilje," so še zapisali v sindikatu.

Do takšnega nasilja prihaja tako znotraj družin kot v institucijah, pravijo, "marsikdaj tudi pred očmi tretjih oseb, ki pred nasiljem raje zamižijo, kot da bi ga poskušale preprečiti in zaščititi žrtve". Primeri, ko se ženske, ki se znajdejo v skrbstvenem odnosu in so odvisne od drugih, počutijo razvrednotene, osramočene in nemočne, niso redki, navajajo. "Precej vedo o nasilju nad starejšimi socialne oskrbovalke, ki so marsikdaj priče psihičnemu in verbalnemu nasilju nad starejšimi ženskami, na katere kričijo njihovi najbližji, jih žalijo, zmerjajo, ustrahujejo ter na druge načine z njimi ravnajo ponižujoče. Veliko je tudi ekonomskega nasilja, ko svojci starejšim ženskam poberejo denarne prejemke," so še opozorili ob mednarodnem dnevu.