Slovenija

Nasilje, pornografija in mediji

Ljubljana, 16. 05. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Na okrogli mizi o nasilju v medijih v Sloveniji so gostje poskušali odgovoriti na več aktualnih vprašanj, med drugim, kako daleč sme medij, ko objavlja nasilje, erotiko in pornografijo.

V četrtek 15. maja je bila v okviru programa Media Watch okrogla miza o obsegu in vplivu nasilja v medijih v Sloveniji. Razpravo je vodil novinar Radia Slovenija Gojko Brvar, sodelovali pa so še: dr. Sandra Bašić Hrvatin, predsednica Sveta za radiodifuzijo, Ivan Pal z Ministrstva za kulturo, Dragan Petrovec, avtor knjige Mediji in nasilje, Marjan Bauer, glavni in odgovorni urednik Slovenskih novic, Uroš Šoštarič, urednik Dela, Tomaž Perovič, programski direktor POP TV, dr. Vlado Miheljak, publicist in predavatelj na Fakulteti za družbene vede.

Sodelujoči so poskušali odgovoriti na kar nekaj vprašanj: »Do kam naj gre popisovalka spolnega nasilja v družini? Kako daleč sme medij, ko objavlja nasilje, erotiko, pornografijo. Gre pri vsem res samo za pravo mero (dobrega) okusa? Kakšna je odgovornost javnih medijev? Je odgovornost vplivnejših medijev večja od te, ki jo nosijo manjši? Kaj rešuje problem: zakonska prepoved ali dogovor znotraj poklicne etike?«

Sporni posnetki

Med vietnamsko vojno so televizije objavile posnetek južnovietnamskega policista, ki je s strelom v glavo ubil mladega fanta. Slovenska RTV je objavila podobe ljudi, ranjenih med obleganjem Sarajeva v ulici Vase Miškina. Zakaj nacionalka ni objavila posnetka čečenskih upornikov, ki pred očmi kamere ruskemu vojaku odrežeta glavo, ampak se je ustavila v trenutku, ko so fantu nastavili nož na grlo? So bližnje fotografije posmrtnih ostankov umorjenega Ivana Stambolića, ki so jih našli na Fruški gori primerne za objavo?

dr. Vlado Miheljak, publicist in predavatelj na Fakulteti za družbene vede
dr. Vlado Miheljak, publicist in predavatelj na Fakulteti za družbene vede FOTO: Dare Čekeliš

Je v današnjem času več nasilja?

Marjan Bauer je menil, da je danes nasilja mogoče celo manj kot včasih, le hitreje zvemo zanj. Dr. Sandra Bašić Hrvatin je povedala, da je komunikologija kot znanost dokazala, da obstaja povezanost med mediji in nasiljem. Problem pa vidi v tem, da se ob nasilju, ki ga prikazujejo mediji, predvsem televizija, ne pove zakaj je do tega nasilja sploh prišlo.

Tomaž Perovič, programski direktor POP TV
Tomaž Perovič, programski direktor POP TV FOTO: Dare Čekeliš

Tomaž Perovič je povedal, da se informacijske oddaje sestavljajo po principu dramaturškega loka, tako, da nasilje pride na vrsto nekje proti koncu oddaje.

Je nasilje tržno blago?

Dr. Miheljak je bil mnenja, da so novice tržno blago: "Vprašanje pa je ali medijem zaradi tega ne pada objektivnost." Večji problem kot samo nasilje se mu zdi medijska kultura, ki vse prevaja v zabavo. Šoštarič je bil mnenja, da z omejevanjem pisanja o nasilju, tega ne bo nič manj. Bauer pa je menil, da s tem, ko pišemo o nasilju ne preprečujemo novega nasilja.

Kako do rešitve?

dr. Sandra Bašić Hrvatin, predsednica Sveta za Radiodifuzijo
dr. Sandra Bašić Hrvatin, predsednica Sveta za Radiodifuzijo FOTO: POP TV

Dr. Bašićeva vidi rešitev v tem, da se mediji sami domenijo kje bodo postavili meje: "Če bo meje določal zakon bomo imeli precej več težav." Tudi Pal je bil mnenja, da naj bi mediji to urejali s samoregulacijo: "Omejevanje bi spet najbolj prizadelo tiste medije, ki imajo že sedaj slabši položaj". Za Miheljaka formalna regulacija ne more nadomestiti samoregulacije: "Ko uvedemo prohibicijo problem šele nastane." Dr. Petrovec: "Znano je, da beležijo države, kjer vršijo smrtno kazen, več nasilnih dejanj."

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10