Predstavniki petih držav naslednic nekdanje Jugoslavije in pristojne ruske oblasti so se na pogovorih o klirinškem dolgu sicer zbrali že januarja letos v Moskvi, kjer pa jim natančnega salda stanja dolga nekdanje Sovjetske zveze do nekdanje Jugoslavije ni uspelo določiti. So pa pogajalci takrat podpisali izjavo, v kateri so zabeležili še odprte postavke in tiste, ki so že usklajene. Na sestanku v Zagrebu sredi februarja pa se je finančni odbor naslednic dogovoril o vsem, kar je še potrebno postoriti v zvezi s pogajanji z rusko stranjo o ruskem klirinškem dolgu, npr. o tem, kako naj se pripravijo strokovnjaki in kateri podatki so potrebni za prihodnje srečanje z rusko stranjo.
Po doslej zbranih podatkih znaša tako ruski klirinški dolg do SFRJ okoli poldrugo milijardo klirinških dolarjev, ruske terjatve pa kakih 140 milijonov klirinških dolarjev, vendar bi se zaradi nekaterih novih postavk tako na eni kot na drugi strani lahko te razlike tudi še povečale. Podlaga za ureditev vprašanja klirinškega dolga je okvirni sporazum o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki je bil podpisan 29. junija 2001 na Dunaju. Ta v aneksu C določa, da se bo terjatev iz naslova kliringa razdelila med naslednice po delitvenem ključu, po katerem Sloveniji pripade 16 odstotkov sredstev, BiH 15,5, Hrvaški 23, Makedoniji 7,5 in SČG 38 odstotkov sredstev.
Pogovori naj bi se končali jutri, ko bo tudi novinarska konferenca, na kateri bodo prisotni predstavniki ruskega finančnega ministrstva in držav naslednic nekdanje Jugoslavije.
