S tem je sporazum postal mednarodna pogodba, ki velja za vse države naslednice, in lahko se bodo začela pogajanja in razdelitev premoženja na eni strani, pa tudi pogajanja z upniki in dolžniki ter poplačilo vseh obveznosti na drugi strani.
Države naslednice morajo svojo notranjo zakonodajo urediti tako, da bo v skladu s sporazumom. Slovenija zato že pripravlja pregled celotne zakonodaje, da bi ugotovili, ali morebiti v njej obstajajo določila, ki bi jih bilo potrebno uskladiti. Sporazum, ki ureja delitev premoženja nekdanje skupne države med peterico naslednic, je kot zadnja 4. marca ratificirala Hrvaška.
Z začetkom veljavnosti sporazuma se bo lahko prvič formalno sešel tudi stalni odbor visokih predstavnikov za nasledstvena vprašanja. Njegova glavna naloga je nadzor nad učinkovitim uresničevanjem sporazuma, je pa tudi forum za razpravo o vprašanjih, ki se utegnejo pojaviti med njegovim uresničevanjem. Prvič naj bi se stalni odbor sešel konec junija v Skopju.
Dogovor o zlatu dosežen tik pred zdajci
Finančni odbor naslednic nekdanje SFRJ je na torkovem srečanju v Zagrebu, tik pred začetkom veljavnosti nasledstvenega sporazuma dosegel več dogovorov, med drugim o delitvi dela monetarnega zlata v vrednosti okoli 107 milijonov dolarjev pri bankah Credit Suisse in Banque de France ter manjšega zneska monetarnega zlata, ki ga je imela Narodna banka Jugoslavije pri komisiji za zlato iz ZDA, Velike Britanije in Francije, vrednega slabih 480.000 dolarjev. Sloveniji v skladu z nasledstvenim sporazumom pripada 16 odstotkov razpoložljivih finančnih sredstev nekdanje SFRJ v tujini. Ker bo nasledstveni sporazum v sredo stopil v veljavo, bodo lahko naslednice dosedanje dogovore o delitvi premoženja tudi dejansko izpeljale. Kot je pojasnil Arhar, so glede delitve monetarnega zlata sprejeli resolucijo, v skladu s katero bo Narodna banka v Beogradu o dogovoru obvestila Credit Suisse in Banque de France, pristojni organi (centralne banke ali ministrstva) posameznih naslednic pa bodo bankama posredovali podatke o tem, kam naj se monetarno zlato locira.
Odprto še premoženje pri komercialnih bankah in del klirinškega salda
Odbor se je v Zagrebu še dogovoril, da bodo od tujih komercialnih bank pridobili potrdila o premoženju na računih pri teh bankah (stanje 31. maja letos). Šlo naj bi za približno 211 milijonov dolarjev, o razdelitvi katerih se bodo lahko tako dogovorili na prihodnjem sestanku.
Člani finančnega odbora so uskladili tudi klirinški saldo s petimi državami, med njimi Indije, Mehike in Gane, ter se dogovorili, da za prihodnje srečanje pripravijo njihovo delitev. O natančnih številkah Arhar ni govoril, gre pa za manjše zneske. V dveh primerih gre za dolg na strani naslednic, v ostalih za premoženje, skupni saldo pa naj bi bil pozitiven.
Seznanili so se še z zahtevo Združenih narodov po plačilu članarine nekdanje Jugoslavije, kjer dolg znaša okoli 16 milijonov dolarjev. Kot je pojasnil Arhar, je bila na sestanku postavljena zahteva, 'da se uradno ugotovi, ali so bile te stvari kontrolirane in da se do prihodnjega sestanka pripravijo ustrezne podlage, da bi lahko ugotovili, kaj se da v nadaljevanju s pogajanji pri ZN doseči, morda del odpisati ali najti kakšno drugo rešitev'. Omenjene podlage naj bi pripravila zunanja ministrstva držav naslednic.
SČG noče izdati, kje je del denarja
Kot je po današnjem sestanku pojasnil Arhar, srbsko-črnogorska stran kljub pozivom ostalih delegacij tudi tokrat ni privolila v predložitev ustreznih podatkov o usodi sredstev pri mešanih bankah v tujini, zato so se odločili zadevo dostaviti stalnemu odboru visokih predstavnikov.
