Janeza Janšo skrbi, kaj se bo zgodilo z odprtimi vprašanji med sosedama po vstopu Slovenije v evropsko unijo.
Slovenija nikoli ni bila in ni defenzivna pri reševanju vprašanja varčevalcev, zatrjuje Rudolf Gabrovec, predstavnik Slovenije za vprašanje nasledstva. Nekateri očitki opozicije temeljijo na premajhnem poznavanju tematike, pravi. zato je Slovenija pripravila pravno mnenje, kjer naj bi se pojasnile vse sporne točke. Tudi, da je hrvaška na dan osamosvojitve prevzela zakonodajo prejšnje države, torej tudi jamstvo za hranilne vloge na hrvaškem.
Zato, zagotavlja Gabrovec, je to vprašanje izključno notranji problem Hrvaške. možne rešitve vprašanja varčevalcev, julijski predlog Janeza Janše, predvidevajo poseben solidarnostni sklad naslednic in unije, dogovor o poslovnem sodelovanju slovenskih bank in podjetij na hrvaškem ter pospešitev pogajanja o sukcesiji.
Hrvati so sami prekinili pogajanja prek Baselske banke za mednarodne poravnave, dodaja Gabrovec, ideje Sveta Evrope o sukcesijskem solidarnostnem skladu pa ni, razen Slovenije, podprla nobena naslednica. Rešitev je na začetku in na koncu v rokah Hrvaške, zaključuje Gabrovec.
Nič več zaupno pravno mnenje
Zaradi različnih interpretacij vprašanja starih deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu je Gabrovec danes vsem ministrom poslal pismo s stališči glede tega vprašanja. S pravnega mnenja, ki ga je glede tega vprašanja pred več kot pol leta pripravil zasebni zavod Inštitut za evropsko pravo, so umaknili oznako zaupno. Znano pa je tudi postalo, da je spomladi ob obisku hrvaškega predsednika Stipeta Mesića v Ljubljani Slovenija Hrvaški uradno predlagala rešitev tega vprašanja. Hrvaške varčevalce, ki imajo terjatve do LB Zagreb, naj bi poplačali iz terjatev te banke do hrvaških podjetij.
Omenjeno pravno mnenje med drugim ugotavlja, da je Hrvaška na dan osamosvojitve prevzela zakonodajo prejšnje države, s tem pa tudi jamstvo za vse hranilne vloge na svojem ozemlju. Po mnenju Gabrovca zato med državama ni možen kompromis na osnovi pravnih dejstev, so pa "možni koraki". Možna pravno čista rešitev je, da za poplačilo varčevalcev, ki imajo terjatve do LB v Zagrebu, uporabijo terjatve te banke do hrvaških podjetij, pravi Gabrovec. Kot je pojasnil Gabrovec, hrvaški varčevalci od LB Zagreb terjajo okoli 170 milijonov evrov, okoli 270 milijonov evrov pa je obveznosti hrvaških podjetij do te podružnice.
Slovenija je predlog, da omogočijo tako poplačilo preko odprtja nekakšnega prehodnega računa, ponudila Hrvaški spomladi ob obisku Mesiča v Ljubljani. Hrvaška narodna banka je namreč podružnici LB v Zagrebu račun odvzela leta 2000. Sodeč po nedavni izjavi premiera Antona Ropa pa Hrvaška tega predloga ni sprejela. Po mnenju Gabrovca pa je treba to pobudo še večkrat ponoviti, saj je brez nekega prehodnega računa skoraj nemogoče izvršiti poplačila.
