Kot je uvodoma povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, so glede morebitne uvedbe kavcijskega sistema za nepovratno embalažo izvedli že kar nekaj posvetov. Ker gre za pomembno temo, si željo na ministrstvo z vključitvijo različnih pogledov poiskati najširši možen konsenz. "Z reprezentativnimi predstavniki posameznih združenj, ki jih ta sistem najbolj zadeva, želimo opraviti ponovno oziroma še eno razpravo glede kavcijskega sistema in res poiskati rešitev, kaj je za Slovenijo najboljše," je izpostavil.
Kot je poudaril, so na ministrstvu ponovno analizirali podatke proizvajalcev plastenk pijač in predelovalcev odpadne embalaže ter preučili, ali bodo okoljski cilji, ki jih predvideva zakonodaja EU, tudi doseženi. "Srečujemo se z veliko dilemo in tudi z veliko negotovostjo, da cilji brez kavcijskega sistema ne bodo doseženi, po drugi strani pa nam zavezanci za ravnanje z odpadki sporočate, da kavcijski sistem ni potreben in da bomo s sedanjo prakso, sicer z nekoliko več napora, sočasno te cilje vseeno dosegli," je dodal Kumer.
Povzetek vseh dosedanjih aktivnosti pristojnega ministrstva v zvezi z uvedbo kavcijskega sistema pa je predstavila Jana Miklavčič iz sektorja za ravnanje z odpadki. Kot je dejala, je v ozadju tega "cel kup analiz in razmišljanj". "Kar nas najbolj skrbi, je to, ali bomo dosegli cilj ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač v višini 90 odstotkov do 1. januarja 2029 in najmanj 77 odstotkov ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač do 1. januarja 2025," je navedla in spomnila tudi na 30-odstotni cilj reciklata v PET plastenkah pijač do leta 2030.
Komu bi uvedba sistema pomenila dodatne stroške?
Argumente, ki govorijo v prid uvedbi sistema, so predstavili v nevladni organizaciji Eko krog. Kot je poudarila predstavnica organizacije Erika Oblak, kavcijski sistem po njihovi oceni skupaj z uvedbo polne odgovornosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti predstavlja prednosti za vse deležnike. Znova je izpostavila, da njegova uvedba gospodinjstvom ne bi bi prinesla dodatnih stroškov, na kar opozarjajo nasprotniki vzpostavitve sistema. "To je polna odgovornost proizvajalcev pijač," je poudarila in dodala, da se investicijski in operativni stroški delovanja sistema prevedejo v embalažnino, ki jo morajo trenutno plačevati proizvajalci pijač.
Na vidik "strašenja potrošnikov" in manipulacije s podatki pa je opozoril tudi predsednik Združenja industrije pijač, ki deluje pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Marian Šefčovič. "Podpiramo kavcijski sistem, ker smo prepričani, da nam prinese to, kar rabimo kot država in industrija," je poudaril.
Na drugem bregu ostaja Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije, ki vztraja, da kavcijski sistem ni nujen za doseg okoljskih ciljev EU. Gre za parcialno odločitev, ki prinaša dodatne visoke stroške za gospodinjstva v višini 230 evrov na leto, je poudaril predsednik zbornice Sebastijan Zupanc. Med negativnimi posledicami vzpostavitve sistema je izpostavil tudi višje stroške poslovanja za trgovce, izgubo prodajnega prostora in izziv zagotavljanja skladiščnih kapacitet.
Da mnenja trgovskih družb, ki bi ob morebitni uvedbi kavcijskega sistema delovale kot glavni organizatorji prevzemnih mest za embalažo, trenutno niso poenotena, sta na posvetu opozorili Marjanca Simsič in Nika Pečevnik iz Trgovinske zbornice Slovenije. V zbornici se zavzemajo za vzpostavitev enotne podatkovne baze, ki bi bila podlaga za sprejetje skrbno pretehtane odločitve.
V nadaljevanju posveta je sledila na trenutke burna razprava, kjer so tudi drugi deležniki izrazili skrbi glede "premetavanja podatkov z obeh strani". "Čudim se, da o takih stvareh, ki so preprosto merljive, nimamo zaupanja vrednih podatkov," je dejal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Na problem manipuliranja s podatki, ki ni prava smer, je opozorila tudi sopredsednica stranke Urša Zgojznik. Po njenih besedah tudi kavcijski sistem ne predstavlja edine prave rešitve, je pa "dovolj ambiciozen, da nas požene na to pot".
Kumer: Pred sprejetjem odločitve o kavcijskem sistemu dodatni sestanki
S posvetom smo naredili korak naprej na poti do dokončne odločitve o uvedbi kavcijskega sistema, hkrati pa so se pokazala še vedno določena vsebinska razhajanja, je ocenil minister za okolje, podnebje in energijo Kumer. Ta bodo deležniki poskušali poenotiti na sestankih v poletnih mesecih, potem pa bo tudi sprejeta dokončna odločitev.
"Še vedno imam upanje, da dosežemo konsenz, zato me veseli, da sta obe strani konstruktivno pristopili k današnjemu posvetu, predstavitve so bile res vsebinsko bogate, diskusija se je zavlekla precej dlje, kot smo predvidevali," je v izjavi medijem vtise strnil minister.
Po njegovih besedah imamo v Sloveniji zelo dober trenutni sistem ravnanja z odpadki, hkrati pa imamo pred sabo ambiciozne cilje, ki jih z obstoječim sistemom ne bo mogoče doseči. "To smo danes vsi ugotovili, dosežen je tudi konsenz, da nekaj moramo narediti. Obstajata dve poti, znotraj katerih so natančni načrti," je poudaril minister.
Kot je poudaril, bodo v naslednjih tednih oziroma do konca avgusta aktivnosti usmerjene v to, da natančno razdelajo ter se poenotijo glede podatkov in dejstev, pri katerih imajo deležniki nasprotujoča stališča. "Potem je na političnih odločevalcih, da sprejmemo odločitev," je dodal in obenem spomnil na to, da je uvedba kavcijskega sistema tudi ena od zavez iz koalicijske pogodbe. "Sam sem predan temu, da bi ga rad uvedel na podlagi dejstev in konsenza," je še izpostavil.
Da so deležniki na različnih bregovih glede podatkov, kot sta denimo deleža recikliranih plastenk in pločevink, pa je po koncu posveta pojasnila vodja direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte. Razhajanja pa so tudi pri financiranju uvedbe sisteme. Izhodišča glede obeh tematik bodo soočili na sestankih, ki bodo do konca avgusta potekali v manjših skupinah, je napovedala Bolte. Še eno srečanje pa bodo izvedli na temo priprave akcijskega načrta o ukrepih za izvedbo okoljskih ciljev na področju odpadne embalaže, če odločitve o uvedbi kavcijskega sistema ne bo. "Ta načrt mora država predložiti Evropski komisiji, ki oceni, ali je ta izvedljiv in potem v sklopu tega vse aktivnosti tudi izvesti," je razložila Bolte. Po izvedbi omenjenih sestankov bo ministrstvo tudi sprejelo odločitev, kako naprej, je še dodala.
Da je bila današnja razprava konstruktivna, je ocenil tudi predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Sebastijan Zupanc. V zbornici, v katero se povezuje večina komunalnih podjetij v državi, so prepričani, da lahko Slovenija okoljske cilje do leta 2030 doseže z nadgradnjo obstoječega sistema ob partnerstvu s pristojnim ministrstvom in industrijo pijač.
O tem, da lahko predvidene okoljske cilje glede odpadne embalaže uresničimo le z uvedbo kavcijskega sistema, pa je v izjavi po koncu posveta poudaril tudi predsednik Združenja industrije pijač, ki deluje pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Marian Šefčovič. Da je kavcijski sistem prava pot, pričajo tudi podatki o tem, da ga že ima ali ga še uvaja več kot 70 odstotkov držav članic EU. Za sprejetje dokončne odločitve po njegovi oceni ni več veliko časa. "Verjamem, da v roku nekaj mesecev najdemo skupni cilj, najdemo odgovor na to in skupaj rešitev," je sklenil.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.