Nasprotniki reforme: Dopolnite pokojninsko zakonodajo, sicer bo referendum

Organizacije, ki nasprotujejo predlogu pokojninske reforme, so kot tri ključne spremembe, ki jim nasprotujejo, navedle podaljševanje referenčnega obdobja za izračun pokojnin s 24 najboljših let na 35 let, spreminjanje načina usklajevanja pokojnin, kjer bo v manjši meri upoštevana rast plač, ter dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let za tiste s 40 leti delovne dobe in s 65 na 67 let za tiste, ki še niso dosegli polne delovne dobe.

Te spremembe je treba črtati, je poudaril predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije - Glosa Mitja Šuštar. Podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove pomeni nižje pokojnine bodočih upokojencev, še posebej bodo prizadeti tisti, ki so bili dlje časa v prekarnih delovnih razmerjih. Zaradi višanja upokojitvene starosti pa bo marsikateri delavec do izpolnitve pogojev za upokojitev moral delati več, je pojasnil.

Novo formulo usklajevanja pokojnin je označil za izrazito protidelavsko, "saj so plače v zadnjih 25 letih rasle v povprečju 1,5-krat hitreje kot cene življenjskih stroškov". Kot je dejal, to pomeni, da bo upokojenec ob upokojitvi prejemal 70 odstotkov plače, po 20 letih pa le še 53 odstotkov plače. Ta ukrep bo prizadel tudi obstoječe upokojence, je opozoril.

Po besedah generalnega sekretarja Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Davida Švarca jasen odziv poslancev pričakujejo do 30. maja. Če jim ne bodo prisluhnili, bodo sprožili postopke za referendum. Ne dvomijo, da bi bil takšen referendum ustavno dopusten, kot tudi ne, da bo rezultat na samem referendumu v korist delavk in delavcev.

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf je medtem poudaril, da so vladi jasno povedali, kakšne ukrepe je treba narediti, namreč izenačiti prispevno stopnjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce in delodajalce. "Ohranitev nepravične delitve prispevkov med delavci in delodajalci je ogromna zamujena priložnost za povečanje prispevkov v pokojninsko blagajno in za pravičnejšo delitev odgovornosti," je ocenila tudi Hana Radilovič iz Delavske svetovalnice.

Mesec: S padcem reforme bi bili zdajšnji in bodoči upokojenci bistveno na slabšem

Na njihov poziv se je že odzval minister za delo Luka Mesec, ki podpisnike pobude vabi na sestanek, na katerem bi v celoti predstavili reformo, se o njej pogovorili in jo pogledali kot celoto. "Dvomim, da bi lahko v bližnji prihodnosti prišli do boljšega dogovora, sploh z ozirom na to, kaj se dogaja po svetu. S padcem te reforme bi bili zdajšnji in bodoči upokojenci bistveno na slabšem," je poudaril.

Odzval se je tudi na tri točke, ki so jih organizacije najbolj problematizirale, to so referenčno obdobje, usklajevanje pokojnin in dvig upokojitvene starosti. "To so trije nujni ukrepi v pokojninski reformi, če želimo, da je sistem vzdržen," je jasen.

Ob tem je dodal, da so ravno zaradi tega v reformo vnesli tudi zelo bogat paket blaginje: odmerni odstotek, božičnica, izboljšave za kmete, invalide, varstveni dodatek itd. "To je v reformov ključeno zato, da popravljamo staneje med upokojenci, sploh med najrevnejšimi."

Dodaja, da brez vzdržnosti tudi pokojnin ni, iz izjav nasprotnikov pa da se zdi tudi, da so spregledali prav ta velik del reforme, ki prinaša blaginjo.

Naslovil je tudi obtožbe, da so pogovori o reformi potekali v tajnosti, ki jih v celoti zavrača. "Pogajanja so bila transparentna, potekala so več mesecev. Tudi zveza svobodnih sindikatov, od koder prihaja glavni del nasprotnikov, je dala soglasje in je svojim članom sproti poročala poteku pogovorov," pravi.

Po novem predlogu pokojninske reforme naj bi se sicer zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno zviševala in od leta 2035 znašala 67 let, za tiste s 40 leti pokojninske dobe pa 62 let. Od leta 2028 naj bi se postopno podaljševalo tudi obdobje za izračun pokojninske osnove.