'Nasprotnikov cepljenja ni veliko, so pa zelo glasni in dobro organizirani'

V Sloveniji je precepljenost pred nalezljivimi boleznimi relativno visoka, trend upadanja precepljenosti pa se je v zadnjih letih ustavil. Bolezni, kot so otroška paraliza, davica in rdečke, nismo zabeležili že več desetletij, ošpice in mumps pa se pojavljajo kot posamični primerni, ki so prineseni iz tujine, je pojasnila Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "Pomembno je, da vzdržujemo čim višjo precepljenost, da ne bi prišlo ponovno do izbruhov bolezni, ki smo jih že skoraj pozabili," je pozvala.

V zadnjih treh desetletjih primeri otroške paralize upadli za 99 odstotkov

Zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, vsako leto namreč še vedno umre 1,5 milijona otrok, približno 20 milijonov otrok pa še vedno ni cepljenih, je ob tem opozoril izvršni direktor Unicef Slovenija Tomaž Bergoč. V preteklih desetletjih je bil sicer dosežen velik napredek pri reševanju otroških življenj: od leta 1988 je število primerov otroške paralize upadlo za več kot 99 odstotkov, na globalni ravni pa smo v zadnjih dveh desetletjih smrtnost zaradi ošpic uspeli zmanjšati za 80 odstotkov.

Pediater Denis Baš iz Zdravstvenega doma Kamnik opaža, da se v zadnjih letih zaradi pozitivnih kampanj o pomembnosti cepljenja starši več odločajo za cepljenje. Med razlogi nekaterih staršev, ki vztrajno odklanjajo cepljenje, pa so običajno strah pred neželenimi učinki, je pojasnil Baš. Želi si tudi, da bi pediatri pri pregledih imeli več časa za vsa vprašanja zaskrbljenih staršev.

'Nasprotnikov cepljenja ni veliko, so pa zelo glasni in dobro organizirani'

Z informiranjem, izobraževanjem in razbijanjem mitov o cepljenju se ukvarjajo tudi študenti medicine v projektih Vakcinet in Imuno. To počnejo z obiski na šolah, predavanji in kongresi, prisotni pa so tudi na družbenih omrežjih, kjer želijo laični javnosti predstaviti preverjene in zanesljive informacije na razumljiv način, je pojasnil vodja projekt Imuno Vid Čeplak Mencin. Njihove izkušnje kažejo, da nasprotnikov cepljenja sicer ni veliko, so pa zelo glasni in dobro organizirani.

V projektu Vakcinet poseben poudarek dajejo tudi pomenu cepljenja med zdravstvenimi delavci, ki igrajo ključno vlogo pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, je pojasnila vodja projekta Ana Keršič. "Zdravstveni delavec nosi odgovornost do zdravja bolnika, s katerim dela," je dejala. Po njenih izkušnjah ozaveščenost sicer narašča. Med študenti mariborske medicinske fakultete so z brezplačno akcijo cepljenja proti gripi na primer uspeli doseči 74-odstotno precepljenost.

'Želimo, da bi več ljudi razumelo, da je cepljenje privilegij in da bi zaupali strokovnjakom'

Generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec je poudarila, da imamo dober in učinkovit sistem javnega zdravstva, v katerem so cepiva otrokom dostopna. Tudi ona je poudarila pomembnost informiranja in komuniciranja z javnostjo. "Preprečevati bolezni je bolje, kot le zdraviti. Želimo, da bi več ljudi razumelo, da je cepljenje privilegij in da bi zaupali strokovnjakom," je dejala. Ob tem je še opozorila, da Slovenija ni izolirana in da potovanja v tujino predstavljajo dejavnik tveganja za širjenje bolezni, pred katerimi se lahko učinkovito zaščitimo.

"Letos se Evropski teden cepljenja osredotoča na vlogo posameznikov, ki s cepljenjem prispevajo k varovanju življenj. Pravzaprav obstaja veliko načinov, da lahko vsak izmed nas postane junak in s cepljenjem zaščiti vse; v našem vsakdanjem življenju, na delovnih mestih, v naših družinah in na socialnih omrežjih lahko k temu prispeva vsak, tudi tisti, čigar delo ni neposredno povezano z zdravstvenim sektorjem," pa je v svoji poslanici poudarila predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji Aiga Rurane.