Pol leta pred praškim vrhom, ko naj bi Slovenijo povabili v Nato, postajajo razprave, internetne klepetalnice in medijske polemike o Natu vse bolj vroče in pogoste. Temeljna vprašanja o Natu pa kljub temu ostajajo odprta. Vprašanje, zakaj naj bi Slovenija sploh vstopila v Nato, ima tako dva odgovora. Zagovorniki članstva v Natu pravijo, da bi si Slovenija z Natom zagotovila varnost, nasprotniki pa pravijo, da Slovenija Natovega varnostnega dežnika sploh ne potrebuje.
Dr. Jože Mencinger, rektor ljubljanske univerze, pravi:" Menim, da nevarnosti od sosedov ni. Na eni strani imamo že dve članici Nata – v Avstriji razmišljajo o tem, Hrvaška pa bi tudi rada postala članica Nata, tako da ni verjetno, da bi nas napadla katerakoli država iz soseščine."
Dimitrij Rupel pa pravi, da je Slovenija mirna, dobro zavarovana, varna država. Vendar pa ne vemo, kaj se nam lahko zgodi, čez 5 ali 10 let.
Toda ali bi bil v primeru napada Nato sploh dolžan vojaško braniti Slovenijo? 5. člen severnoatlantske pogodbe pravi, da se "oborožen napad na eno ali več pogodbenic .... šteje za napad na vse pogodbenice", ... in da bo v primeru oboroženega napada vsaka članica pomagala z vsemi potrebnimi sredstvi, "vključno z uporabo oborožene sile." Zagovorniki Nata zato na vprašanje o vojaški obrambi napadene članice zato odgovarjajo pritrdilno, nasprotniki Nata pa pravijo, da severnoatlantska pogodba avtomatične vojaške obrambe izrecno ne določa. Mnenja so različna tudi pri vprašanju, ali bo članstvo v Natu Sloveniji prineslo ekonomske koristi? Zagovorniki odgovarjajo pritrdilno, češ da bo Slovenija kot bolj varna država postala privlačnejša za tuje naložbe, nasprotniki pa trdijo, da za to ni nobenih dokazov. Tudi pri stroških članstva v Natu so odgovori različni. Zagovorniki pravijo, da bo Slovenija v prihodnjih letih za obrambo namenjala do 2 odstotka bruto družbenega proizvoda in da je kolektivna obramba v vsakem primeru cenejša od samostojne, nasprotniki Nata pa pravijo, da bodo stroški v Natu veliko višji.
Franco Juri, nekdanji veleposlanik v Španiji je za 24 ur povedal:" Seveda tukaj niso zapisali, da sprejmemo tudi načelo, da bomo samo plačali vse stroške morebitnega sodelovanja v tujih vojaških operacijah in ti stroški bodo gromozanski." Rupel se stem ne strinja in pravi, da bodo stroški taki, kot se bo odločil parlament. Obrambo potrebujemo, vsaka država, ki hoče zavarovati svoje meje in državljane, potrebuje obrambo.
Vlada pravzaprav pri vseh ključnih vprašanjih v zvezi z Natom opozarja, da bo Slovenija tudi kot članica Nata o vseh pomembnejših vprašanjih sama odločala. Težava pa je v tem, da nasprotniki Nata slovenski vladi ne zaupajo in trdijo, da bo z vstopom v Nato naša država postala orodje ameriških interesov.
Kako pa bo z namestitvijo vojaških baz držav Nata in njihovega jedrskega orožja na ozemlju Slovenije? Vlada zatrjuje, da ne enega ne drugega ne bo, kar potrjujejo tudi izkušnje Češke, Madžarske in Poljske, nasprotniki vključevanja v Nato pa tudi glede tega vprašanja dvomijo. Popolnoma enoznačen odgovor je tako le pri vprašanju, ali se bodo z vstopom Slovenije v Nato operacij v tujini udeleževali tudi naborniki? Vsi se strinjajo, da se to ne bo zgodilo, saj bodo naborniški sistem ukinili, ne glede na to, ali bo Slovenija v Natu ali zunaj njega.
