Grizold je sinoči obiskal Pentagon in se sestal s podsekretarjem za politične zadeve Douglasom Feithom in namestnikom obrambnega ministra ZDA Paulom Wolfowitzem.
Pogovori v Washingtonu in še prej v Kanadi so bili namenjeni predstavitvi slovenskih prizadevanj za vstop v zvezo Nato in predstavitvi obrambne reforme, s poudarkom na reformi vojske, ki v Sloveniji končno dobiva sistemsko podlago. Grizold je izrazil mnenje, da z izdajo povabila Sloveniji za članstvo v zvezi Nato ne bi smelo biti težav in da je članstvo v zvezi za Slovenijo najbolj optimalen način za zagotavljanje učinkovitega sistema nacionalne varnosti, še posebej zaradi varnostnih izzivov v 21. stoletju.
Danes bo Grizold na Nacionalni obrambni univerzi predaval o obrambnih reformah v pripravah na članstvu v zvezi Nato, srečal pa se bo tudi z nekdanjim senatorejem Bobom Doleom.
Od sogovornikov v Pentagonu je dobil namige, da je Slovenija bogata država, ki bi lahko za obrambo namenjala večja sredstva, vendar je Grizold vztrajal pri sprejetih načrtih in, kot je kasneje dejal, uspel dobiti podporo tako v Pentagonu kot v NSC. Pojasnil je, da ima Slovenija zdaj zelo jasne načrte, ki so bili izdelani z velikim trudom, pri čemer je bilo potrebno uravnotežiti želje, interese in zmogljivosti. "Natančno vemo, koliko lahko porabimo za obrambo. Sistem gradimo predvsem zaradi nas samih, pri čemer bo del specifično slovenski, drugi del pa bo imel operatibilnost v sistemu Nato. Konkretno si lahko pri tem privoščimo 3 bataljone, to je 8000 poklicnih vojakov in 10.000 pripadnikov prostovoljne rezerve", je dejal Grizold in ocenil, da je bil sestanek z Američani očitno potreben, ker so dobili dobre informacije, na podlagi katerih so lahko izrazili podporo našim prizadevanjem.
