
Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je v Bruslju poudarila, da se Slovenija mora zavedati tega, da zveza Nato "ni molzna krava", temveč je treba vanjo investirati. Slovenija bi morala po ministričinih besedah skupaj z drugimi zaveznicami poskrbeti za pravično delitev bremen, na primer pri vodenju operacij.
"Problem slovenske politike je, da se zelo otepa zavedanja o tem, da v zavezništvu ni 'free riderjev'. Zelo dobro se je treba zavedati, da iz zavezništva dobimo večjo zagotovitev varnosti, a moramo za to tudi nekaj investirati," je poudarila ministrica na novinarski konferenci po udeležbi na zasedanju obrambnih ministrov Nata.
Ministrica sicer zavrača možnost sodelovanja slovenskih vojakov pri letalskih napadih v Libiji, saj prvič Slovenija na tak način "nima s čim" sodelovati, drugič pa to "ne bi bilo prav, ker se vendarle mora zavedati tudi svojega večletnega dobrega gospodarskega sodelovanja z Libijo".
Vendar pa meni, da bi bilo primerno, da bi bila Slovenija sposobna sodelovati v poveljstvu operacije Nata v Libiji, imenovane Združeni zaščitnik. S tem ne bi samo sodelovala pri delitvi bremen, temveč bi njeni vojaki pridobili zelo koristna znanja o vodenju take operacije.
Pri tem je ministrica navedla primer Hrvaške, ki je napovedala sodelovanje dveh pripadnikov v poveljstvu operacije Združeni zaščitnik, in poudarila, da so takšni prispevki v Natu zelo pohvaljeni in zaželeni. V takih oblikah bi tudi Slovenija lahko dobila kakšno mesto. "A smo daleč stran od političnega soglasja glede tega," je obžalovala.
V Sloveniji namreč sicer za zdaj ni političnega soglasja za sodelovanje v vojaškem delu operacije v Libiji, zato ostaja pri humanitarni pomoči. Ob tem je ministrica opozorila, da "nas čaka tudi en pošten odgovor EU pri pripravi njene humanitarne operacije" v Libiji.
V povezavi s tem je še opozorila, da je težava EU, da je notranje neusklajena glede operacije Eufor Libija, ki zato ni operativna. "Velik dvom je, če bo sploh kdaj operativna," je menila in dodala, da je zato čakanje na morebitno sodelovanje v tej operaciji zaman.
Ministrica je opozorila tudi na poziv Nata, naj zaveznice prispevajo več policijskih inštruktorjev v Afganistanu. Tudi tu je Slovenija po njenih besedah še na začetku, saj ji še vedno ni uspelo doseči soglasja o nobenem policijskem inštruktorju, ki bi šel v Afganistan.
"To štejem v veliko škodo, ker imamo dobre strokovnjake v policiji in ljudi z mednarodnimi izkušnjami," je poudarila in dodala, da bi se lahko tudi v okviru takih operacij naši policisti naučili marsičesa, kar se pričakuje tudi pri njihovem evropskem delu.

Humanitarna pomoč v obliki zdravil in sanitetnega materiala
Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) pa so za 24ur.com povedali, da je Slovenija že donirala 50.000 evrov za reševanje humanitarne krize v Libiji. Nakazilo je bilo izvedeno aprila. Slovenija je donirala tudi zdravila v skupni vrednosti 20.000 evrov. Pošiljka je v bolnišnice v okolici Misrate prispela 30. aprila.
Nekaj projektov še pripravljajo, pravijo na MZZ. Dogovorjeni so že o izvajanju projekta psihosocialne pomoči otrokom, ki so žrtve vojne v Libiji. Načrtujejo tudi še eno pošiljko humanitarne pomoči v obliki zdravil in sanitetnega materiala v vrednosti 25.000 evrov. V Libijo naj bi te pakete dostavili predvidoma naslednji teden, v logističnem sodelovanju z Italijo. Humanitarne pakete zdravil in sanitetnega materiala v vrednosti 10.000 evrov bodo ta mesec dostavili tudi Tuniziji.
Slovenija priznava Libijski nacionalni svet
"Republika Slovenija (RS) libijski Nacionalni tranzicijski svet priznava kot ključnega političnega sogovornika v Libiji, ki predstavlja težnje libijskega ljudstva," poudarjajo na MZZ in dodajajo, da je takšno priznavanje usklajeno s statusom, ki ga svetu priznava tudi EU.

Slovenija tudi pozdravlja vlogo sveta v razvoju konflikta v Libiji, predvsem kar zadeva zaščito libijskega prebivalstva ter
naslavljanje humanitarnih, socialnih, ekonomskih in upravnih potreb libijskega prebivalstva, pravijo na MZZ. "RS se zaveda tudi ključne vloge, ki jo bo Nacionalni tranzicijski svet imel v prihodnosti libijskega ljudstva, tj. v izvajanju tranzicije in izgradnji nove, stabilne in demokratične Libije, s katero bodo uresničene težnje libijskega ljudstva."
MZZ zagotavlja, da bo pri izvajanju teh aktivnosti RS svetu izražala trdno podporo, preučila pa bo tudi možnosti za pomoč Libiji v njenem tranzicijskem obdobju. Poudarjajo tudi, da je režim polkovnika Gadafija izgubil vso politično legitimnost in kot tak ne more več predstavljati libijskega ljudstva. "Polkovnik Gadafi se mora čim prej odreči oblasti ter tako omogočiti začetek vključujočega in spravnega tranzicijskega procesa. RS je zainteresirana za nadaljnji razvoj političnega dialoga in za krepitev bilateralnih stikov z Nacionalnim tranzicijskim svetom, nadaljevali bomo tudi humanitarne aktivnosti v Libiji," so še dodali na MZZ.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.