'Edina resna obramba pred terorizmom, kibernetskimi napadi ...'

Slovenija, ki je bila v okviru nekdanje Jugoslavije in v času blokovske delitve sveta del neuvrščenih držav, si je z osamosvojitvijo zadala za cilj, da postane članica vseh pomembnejših globalnih in tudi evroatlantskih organizacij, tako Evropske unije kot Nata.

Podpora slovenskemu članstvu v Natu sicer ni bila tako splošna kot članstvu v EU. To se je izkazalo tudi na referendumih o vstopu v obe organizaciji 23. marca 2003. Medtem ko je članstvo v EU podprlo skoraj 90 odstotkov volivcev, jih je za Nato glasovalo "le" 66 odstotkov.

Rupel sicer pravi, da so slovenski odnos do Nata težave spremljale tudi po letu 2004. Po njegovih besedah je bila Slovenija poleg Srbije edina nekdanja socialistična država, ki se je hotela izogniti članstvu. Po vstopu so se razkrili nekateri nasprotniki, ki so prej sicer uradno podpirali včlanitev, je opozoril Rupel. Ti so po njegovih besedah predvsem po letu 2008 naredili vse, da bi paralizirali razvoj Slovenske vojske.

Rupel, ki je bil eden najglasnejših zagovornikov vstopa v Nato, je kritičen do slovenske levice, ki da jo "Nato spravlja v zadrego", saj si po njegovem mnenju želijo vrnitve v socializem in k neuvrščenosti. "Ko ne bi bili člani Nata, te zadrege ne bi bilo." Očita jim tudi, da ovirajo razvoj slovenske vojske.

"Več stvari nas druži kot ločuje"

"Nekateri v Evropi pozabljajo, da so nas Američani reševali v treh vojnah: prvi, drugi in hladni," je poudaril Rupel, ki je vodil slovensko diplomacijo v času vstopa v Nato.

Ob tem priznava, da so bile ZDA občasno tudi izolacionistične, kar se zdaj ponavlja "v blagi obliki". "Mislim, da je Evropa bolj kriva za napetosti kot Amerika", ki ima interese tudi na Pacifiku in v Aziji, meni Rupel, a v isti sapi doda, da "nas več stvari druži, kot nas ločuje".

Glede tesnejšega obrambnega sodelovanja znotraj EU je Rupel menil, da je to najbrž nujno, vendar ne kot nadomestilo Nata. Pri tem je poudaril, da mora Evropa braniti svoje zunanje meje, predvsem na vzhodu in jugu. Prav tako bo morala urediti vprašanje migracij. "Zanje in za varovanje evropskih meja bodo potrebne velike investicije, kar bo prizadelo evropsko udobno življenje. Pri tem mislim, da bomo morali biti bolj popustljivi na vzhodu kot na jugu," je dejal Rupel.

Da članstvo v Natu Sloveniji omogoča, da z omejenimi sredstvi, ki jih namenja obrambi, "doseže več in bolje", meni tudi aktualni obrambni minister Karl Erjavec: "Članstvo v Natu nam zagotavlja tudi varnostne garancije, ki nam kljub majhni verjetnosti konvencionalnega napada omogočajo opustitev koncepta samozadostnosti za zagotavljanje obrambe, kar bi sicer zahtevalo znatno večja sredstva za obrambo." Poleg tega se je Nato izkazal za branik liberalne demokracije, človekovih pravic in skupnih evroatlantskih vrednot nasploh. S članstvom v Natu je Slovenija utrdila svoje mesto med stabilnimi demokracijami v Evropi in svetu, poudarjajo na slovenskem zunanjem ministrstvu.

Spomini na leto 2004: Slovenija vstopi v Nato

S predajo ratifikacijskih listin je Slovenija 29. marca 2004 uradno postala članica zavezništva, skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško. Predsednik vlade Tone Rop je v Washingtonu kot prvi med premieri sedmih novih članic ameriškemu državnemu sekretarju Colinu Powellu predal listine o pristopu k zavezništvu. Slovesne predaje listin depozitarju Severnoatlantske pogodbe iz leta 1949 se je udeležil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ameriški predsednik George Bush pa je ob tej priložnosti v Beli hiši pripravil slovesnost, ki se je je udeležilo kar okoli 4000 gostov. Z vstopom v Nato so varovanje slovenskega zračnega prostora v okviru zavezništva prevzela italijanska letala.

"Vstop v Nato je velik dosežek za sedmerico držav," je dejal Bush. Bush je novinkam v nagovoru izrekel dobrodošlico v zavezništvu ter se jim zahvalil za prijateljstvo. Kot je dejal, so bile te države nekdaj "ujetnice imperija", zdaj pa se  vključujejo v severnoatlantsko zavezništvo, kjer bodo kot enakopravne in svobodne partnerice prispevale k skupni obrambi, prinesle pa bodo tudi "moralno jasnost".

"Za državljanke in državljane Slovenije je vstop v Nato dogodek zgodovinskih razsežnosti," je takrat ob vstopu Slovenije v severnoatlantsko zavezništvo dejal takratni zunanji minister Rupel.

Širitev zavezništva na vzhod pa ni bila po godu Rusiji. Takratni ruski zunanji minister Sergej Lavrov je menil, da bi morale nove članice podpisati sporazum, ki ureja vprašanje namestitve bojnih letal, tankov in drugega težkega orožja.

Napad na enega je napad na vse

Najpomembnejši člen severnoatlantske pogodbe, ki je znana tudi pod imenom washingtonska pogodba, je peti člen, ki določa, da se oborožen napad na eno ali več pogodbenic šteje za napad na vse pogodbenice in da bo v primeru takega napada vsaka od njih pomagala napadeni pogodbenici tako, kot se ji zdi potrebno, vključno z uporabo oborožene sile.

To je pomembna garancija ozemeljske celovitosti članic zavezništva, ki so večinoma manjše države, in odvrača morebitne večje agresorje, saj bi se ob napadu soočili z odgovorom celotnega zavezništva.

Po koncu hladne vojne se je Nato preoblikoval tudi v ključno organizacijo za izvajanje globalnega miru in varnosti. To se je zlasti izkazalo z mirovnimi operacijami na območju nekdanje Jugoslavije, na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini.

Med ključne operacije sodi misija v Afganistanu, kjer je bil Nato v bojne operacije proti talibanom in izgradnjo države vpleten dolgih 13 let. Bojna misija Isaf se je po številnih žrtvah zlasti med ameriškimi in britanskimi vojaki decembra 2014 sicer končala, vloga Nata v deželi pod Hindukušem pa se je spremenila v svetovalno za afganistanske varnostne sile.

Med ključnimi dogodki v Sloveniji v času članstva Erjavec izpostavlja zaključek integracije Slovenske vojske (SV) v zavezniško vojaško strukturo leta 2009, s čemer je SV dokazala sposobnost delovanja skupaj z zaveznicami. Pomemben dogodek je bila certifikacija deklariranih sil za Nato (bataljona JRKB in zdravstvene enote Role-2), s čimer je Slovenija dokazala, da prispeva dogovorjene zmogljivosti v sistem kolektivne obrambe. Izpostavil je še napotitev bataljona SV na Kosovo. "To je bil doslej največji prispevek v zgodovini sodelovanja v mednarodnih operacijah in nas uvršča ob bok najsposobnejših vojska," je dejal.

Koliko denarja za vojsko?

Slovenija je danes po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga cenjena zaveznica, ki na številne načine prispeva k skupni varnosti in obrambi.

A več je opozoril glede obrambnih izdatkov, kjer Slovenija že dlje časa caplja na repu zaveznic. Na to je osebno v Ljubljani oktobra lani opozoril tudi Stoltenberg. Tedaj je premier Marjan Šarec zagotovil, da se Slovenija zaveda obveznosti, ki niso le obveznosti do Nata, ampak gre za vlaganje v varnost države.

Slovenija mora prevzeti pravičen delež bremena in odgovornosti, meni tudi Erjavec. "K temu smo se zavezali ne le zaradi zavezništva, temveč in predvsem za zagotavljanje ustreznih sil in zmogljivosti za zagotavljane nacionalne varnosti, posledično pa tudi kolektivne varnosti," poudarja Erjavec in dodaja, da je vlada pripravila ambiciozen načrt dviga obrambnih izdatkov v naslednjih letih, "ki bodo stremeli k izpolnjevanju tega skupaj sprejetega cilja".

Glede povečevanja obrambnih izdatkov je Šarčeva manjšinska vlada sicer v precepu, saj Levica temu nasprotuje. A "pravičnejša delitev bremen" ni težava le Slovenije, ampak celotne Evrope, saj dva odstotka BDP za obrambo trenutno namenja le sedem od skupno 29 članic, izvzemši Islandijo, ki nima lastne vojske.

Voditelji članic so se namreč na vrhu v Walesu leta 2014 dogovorili, da bodo po krčenju obrambnih proračunov zaradi finančne krize v naslednjih desetih letih dvignili obrambne izdatke nazaj na dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Ameriški predsednik Donald Trump medtem že od začetka mandata grozi, da bo Nato zapustil, če v Evropi ne bodo "plačali poštenega deleža". Ameriški izdatki namreč znašajo 3,4 odstotka.

Novi časi, novi izzivi

70-letnico zveze nameravajo zato slovesno obeležiti že ob obletnici podpisa Severnoatlantske pogodbe s srečanjem zunanjih ministrov 4. aprila v Washingtonu, decembra pa tudi s posebnim vrhom v Londonu, kjer je imel Nato prvi sedež.

"Novi časi" pa pred Nato postavljajo tudi nove izzive. "Vojaške in hibridne grožnje, kibernetski napadi, terorizem, ilegalne migracije, nestabilnost v neposredni soseščini, vse to in še mnogi drugi izzivi predstavljajo skupno skrb in izziv tako za Nato kot EU. Razvoj in krepitev sodelovanja na področju varnosti in obrambe v okviru EU tako ne podvaja naporov Nata, ki je še vedno temelj kolektivne obrambe, ampak krepi evropski steber znotraj Nata," meni Erjavec.

"Nato in EU vidimo kot naravna partnerja, ki si delita skupne vrednote in strateške interese v soočanju s skupnimi izzivi. Sodelovanje in prispevki Slovenije v Nato in EU se med seboj komplementarno dopolnjujejo in krepijo zmogljivosti in varnost Slovenije," je še poudaril.

Z izbruhom ukrajinske krize je v ospredje Natovih varnostnih izzivov znova prišla Rusija. "Zavezništvo si ne želi konfrontacije z Rusijo, vendar hkrati jasno in odločno varuje načela in demokratične vrednote zavezništva ter mir, varnost in stabilnost vseh svojih zaveznic," je glede tega vprašanja poudaril Erjavec.

"Slovenija se pridružuje skupnim stališčem zavezništva in podpira zavezniške odločitve za krepitev odvračalne in obrambne drže ob sočasnem nadaljevanju dialoga," je še poudaril in dodal, da Slovenija skladno s temi zavezami tudi prispeva svoje sile in sodeluje s kontingentom v okviru okrepljene prednje prisotnosti v Latviji.

Minister je spomnil še, da Nato podrobno spremlja tudi aktivnosti Kitajske in njen potencialni vpliv oziroma izziv za varnost in stabilnost evroatlantske družine. "Vsekakor ni mogoče spregledati širših vidikov varnosti in pomembnih globalnih akterjev, med katere vsekakor sodi tudi Kitajska," še meni Erjavec.

Časovnica vstopanja in nekatere dejavnosti Slovenije v zavezništvu

Januar 1994 - Državni zbor sprejme dopolnila k resoluciji o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti iz leta 1993, prvič je jasno deklarirana politična volja za približevanje Slovenije Natu.

Marec 1994 - Slovenija se je med prvimi vključila v Natov program Partnerstvo za mir, istega leta postane pridružena partnerica v Severnoatlantski skupščini.

1995 - Slovenija je začela izvajati prvi cikel t. i. procesa načrtovanja in ocenjevanja, v katerem država vsako leto predstavi svojo nacionalno obrambno politiko in načrtovanje, določi udeležbo države v mirovnih in humanitarnih operacijah ter opredeli politiko omejevanja širjenja orožja za množično uničevanje.

Avgust 1995 - Pripadniki Slovenske vojske prvič sodelujejo na vaji Partnerstva za mir.

Januar 1996 - Slovenija postane polnopravna članica Severnoatlantskega sveta za sodelovanje.

April 1997 - Državni zbor sprejme deklaracijo o vključevanju v Nato.

Avgust 1997 - Tedanji predsednik Milan Kučan podpiše ukaz o ustanovitvi slovenske misije pri Natu.

Oktober 1997 - Slovenija napoti pripadnike Slovenske vojske v misijo Sfor pod poveljstvom Nata v BiH.

Februar 1998 - Vlada predstavi nacionalno strategijo za vstop v Nato.

Oktober 1998 - Slovenija odpre svoj zračni prostor za prelete Natovih zračnih plovil.

November/december 1998 - pri nas poteka največja vaja članic Nata in partnerskih držav zunaj zavezništva do tedaj Cooperative Adventure Exchange '98, na kateri sodeluje preko 6000 vojakov iz članic in partneric.

November 2002 - Na vrhu Nata v Pragi je Slovenija povabljena, da začne pristopne pogovore za članstvo.

Januar 2003 - Po dveh krogih pristopnih pogovorov z Natom vlada sprejme pobudo za pristop k Severnoatlantski pogodbi.

Marec 2002 - Državljani na referendumu s 66,08 odstotka podprejo članstvo Slovenije v Natu.

Februar 2004 - DZ sprejme zakon o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe.

29. marec 2004 - Slovenija listino o pristopu deponira pri depozitarju (ZDA) in s tem postane članica zavezništva.

Marec 2004 - Slovenski vojaki se pridružijo mirovni misiji Isaf v Afganistanu.

Junij 2004 - Slovenija prvič sodeluje na vrhu Nata kot polnopravna članica.

September 2006 - Slovenija gosti neformalno srečanje obrambnih ministrov Nata v Portorožu.

Februar 2007 - Slovenska vojska prvič v zgodovini v operacijo na Kosovu Kfor napoti enoto velikosti bataljona, ki prevzame lastno območje odgovornosti in poveljuje pripadnikom tuje vojske.

November 2009 - Slovenska vojska zaključi integracijo v zavezniško vojaško strukturo.

Marec 2015 - V Poljčah na Gorenjskem začne delovati Natov center odličnosti za gorsko bojevanje.

Junij 2017 - Slovenija napoti kontingent v Natovo misijo Prednja okrepljena prisotnost v Latviji.