Donald Trump je prejšnji teden izjavil, da so se sile članic Nata med vojno v Afganistanu po terorističnih napadih 11. septembra 2001 izogibale fronti. Ponovil je tudi, da ni prepričan, ali bi Nato stal ob strani ZDA, če bi ga potrebovali.
V luči sodelovanja Slovenije v vojnah v Iraku in Afganistanu smo na ministrstvi za obrambo in zunanje zadeve ter na kabinet predsednika vlade naslovili vprašanje, kako komentirajo Trumpove žaljive komentarje.
Na ministrstvu za zunanje zadeve izjav ameriškega predsednika niso neposredno komentirali. Namesto tega so poudarili, da Slovenija v okviru Nata deluje odgovorno in v skladu s prevzetimi obveznostmi.
"Enotnost in zaupanje sta temelj Natove odvračalne in obrambne drže. Slednje vključuje tako Natovo odzivanje na aktualne geopolitične in varnostne izzive kot tudi operacije odvračanja in kolektivne obrambe ter operacije mednarodnega kriznega upravljanja," so zapisali.
Na vprašanje, ali so o stališču ZDA do vloge članic Nata v Afganistanu govorili z odpravnikom poslov na ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji, pa so odgovorili, da redno in odprto komunicirajo z ameriško stranjo glede vseh aktualnih vprašanj.
Iz kabineta premierja Roberta Goloba so nam odgovorili, da naj se z vprašanji obrnemo na ministrstvo za obrambo. Tam pa pravijo, da ne komentirajo izjav tujih državnikov.
Skoraj 1400 slovenskih vojakov in štirje incidenti
Maja 2021, po ameriškem umiku iz Afganistana, so se v domovino vrnili tudi slovenski vojaki, pripadniki 13. slovenskega kontingenta, ki so delovali na misiji Odločna podpora. Napoteni pripadniki zavezništva so od začetka leta 2015 v Afganistanu na misiji usposabljali, svetovali in pomagali afganistanskim varnostnim silam ter ustanovam.
Pred tem je Nato na poziv OZN in afganistanske vlade avgusta 2003 prevzel poveljevanje silam operacije Isaf, kar je bila prva Natova operacija zunaj njegovega območja. Prvi pripadniki Slovenske vojske so naloge v operaciji Isaf, skladno s sklepom vlade, prevzeli marca 2004. Zadnji, 21. kontingent SV v silah Isaf, se je v Slovenijo vrnil 25. decembra 2014.
V Afganistanu je največ pripadnikov Slovenske vojske delovalo leta 2011 (v dveh izmenah skupno 179), do leta 2021 pa jih je bilo v državo v obeh operacijah napotenih skoraj 1400.
V več kot 17-letnem delovanju v državi so zabeležili štiri izredne dogodke, v katerih so bili poškodovani slovenski vojaki. Leta 2005 so bili štirje pripadniki med patruljo napadeni z improviziranim eksplozivnim sredstvom. Pri tem niso utrpeli hujših poškodb, eden je izgubil zobe, drugi pa je imel kasneje težave s sluhom. Leta 2011 je bila v bombnem in kasnejšem strelskem napadu ranjena civilna strokovnjakinja, pripadnica slovenskega kontingenta. Zaradi detonacije je dobila površinsko rano, hujših poškodb pa jo je rešilo dejstvo, da je bila v pisarni za zaprtimi vrati. Hitro pa so posredovali tudi zavezniški vojaki.
Dve leti kasneje so bili slovenski vojaki udeleženi v strelskem spopadu s talibanskimi uporniki, a pri tem niso bili poškodovani. Leta 2014 pa je bil pri opravljanju nalog v nogo ranjen slovenski vojak, pripadnik enote za specialno delovanje, ki je bil priključen ameriškim specialnim silam in je z borci sodeloval v neposrednih akcijah.
Evropski voditelji kritični do Trumpa
Do izjav ameriškega predsednika so bili medtem veliko bolj kritični nekateri evropski voditelji. Največje razburjenje je Trump povzročil v Veliki Britaniji.
Britanski premier Keir Starmer je Trumpove izjave označil za žaljive in grozljive, oglasil se je tudi princ Harry, ki je prav tako služil v Afganistanu. Kot je dejal, si žrtve vojakov zaslužijo, da se o njih govori resnicoljubno in s spoštovanjem.
Guardian je poročal, da je zaradi Trumpovih žalitev interveniral celo britanski kralj Karel III. Prek zasebnih kanalov naj bi izrazil zaskrbljenost, nekaj ur kasneje pa je Trump na omrežju Truth Social britanske vojake označil za "največje med borci".
Francoski predsednik Emmanuel Macron je besede predsednika ZDA medtem označil za nesprejemljive, enako je menila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni.
Po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001 je bil prvič in edinkrat aktiviran 5. člen Severnoatlantske pogodbe, ki pravi, da je napad na eno članico Nata napad na vse. Številne članice zavezništva so prispevale sile in opremo s ciljem izkoreninjenja islamističnih skupin v Afganistanu.
Do leta 2021, ko so ZDA umaknile svoje sile iz države, je bilo v konfliktu ubitih več kot 3500 vojakov, od tega približno dve tretjini ameriških. Velika Britanija je utrpela drugo največje število vojaških žrtev v konfliktu, in sicer 457.
5. člen Severnoatlantske pogodbe, znan tudi kot člen o kolektivni obrambi, določa, da je oborožen napad na eno ali več članic Nata v Evropi ali Severni Ameriki mogoče šteti za napad na vse članice. V odgovor na teroristične napade 11. septembra 2001 v Združenih državah Amerike je bil 5. člen prvič in edinkrat v zgodovini Nata aktiviran. Ta aktivacija je omogočila, da so članice Nata nudile podporo ZDA v njihovi operaciji v Afganistanu, katere cilj je bil boj proti terorističnim skupinam, ki so bile odgovorne za napade.
Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 so Združene države Amerike z zavezniki začele operacijo Trajna svoboda (Operation Enduring Freedom). Glavni cilj te operacije je bil razbitje in uničenje Al Kaide ter odstranitev talibanskega režima, ki je nudil zatočišče Al Kaidi. Nato je sprva ponudil politično in vojaško podporo Združenim državam, kasneje pa je prevzel vodstvo mednarodnih varnostnih sil za pomoč (ISAF), ki so bile odgovorne za zagotavljanje varnosti, stabilnosti in podpore afganistanski vladi ter obnovo države.
Mednarodne varnostne sile za pomoč (ISAF - International Security Assistance Force) so bile Natova misija, ki se je začela avgusta 2003 na podlagi sklepa Varnostnega sveta Združenih narodov. Njihova prvotna naloga je bila zagotavljanje varnosti v Kabulu in njegovi okolici, da bi omogočili afganistanski vladi ponovno vzpostavitev oblasti. Sčasoma se je mandat ISAF razširil na celotno območje Afganistana, kjer so sile Nata sodelovale pri usposabljanju, svetovanju in pomoči afganistanskim varnostnim silam ter pri izvajanju nalog stabilizacije in obnove države. Misija ISAF se je uradno zaključila konec leta 2014, ko je odgovornost za varnost v celoti prevzela afganistanska vojska.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.