Čeprav vlada splošno prepričanje, da je Nato nastal kot odgovor na grožnjo, ki jo je predstavljala Sovjetska zveza, to ne drži popolnoma. Ustanovitev zavezništva je bila namreč del širšega prizadevanja za uresničitev treh ciljev: odvračanje sovjetskega ekspanzionizma, preprečitev ponovnega vzpona nacionalističnega militarizma v Evropi z močno severnoameriško prisotnostjo na celini ter spodbujanje evropskega političnega povezovanja, piše na uradni spletni strani Nata.
Po številnih razpravah in pogajanjih je bila zato 4. aprila 1949 podpisana Severnoatlantska pogodba. V znamenitem 5. členu pogodbe so se nove zaveznice dogovorile, da se bo "oborožen napad na eno ali več izmed njih ... štel za napad na vse", ter da bo po takšnem napadu vsaka zaveznica sprejela "takšne ukrepe, kot jih bo štela za potrebne, vključno z uporabo oborožene sile".
A 13. člen je tisti, ki bi se ga morebiti morali poslužiti Slovenci, če bi volja predsednika Državnega sveta prevladala in bi novembra o članstvu v Natu glasovali na referendumu.
Izstop iz Nata pomeni, da se država odpove zavezniški garanciji kolektivne obrambe ter izgubi dostop do integrirane poveljniške strukture, izmenjave obveščevalnih podatkov in skupnega vojaškega usposabljanja. Izstop uradno zahteva enoletni odpovedni rok v skladu s 13. členom Severnoatlantske pogodbe, po izteku katerega se vse zavezniške sile in sredstva umaknejo iz države.
"Po tem, ko bo ta pogodba veljala dvajset let, lahko katera koli pogodbenica preneha biti pogodbenica eno leto po tem, ko Vladi Združenih držav Amerike predloži uradno obvestilo o odpovedi pogodbe. Vlada Združenih držav Amerike nato o prejemu vsakega takega obvestila o odpovedi obvesti vlade vseh drugih pogodbenic," piše v 13. členu Severnoatlantske pogodbe iz leta 1949.
Zaenkrat še nobena država od ustanovitve ni zapustila zveze Nato. Francija je leta 1996 sicer začasno izstopila iz integrirane vojaške poveljniške strukture, vendar ni zapustila političnega zavezništva in je leta 2009 ponovno vstopila v to poveljniško strukturo.
"Varnostno okolje je slabše in nevarnejše"
Precej majhna država, kot je Slovenija, bi imela velike posledice, če bi se odločili za izstop iz članstva.
Kot je za 24ur.com povedal predstojnik Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije Iztok Prezelj, je trenutno "varnostno okolje tako spremenjeno in grožnje so eskalirale tako, da je za Slovenijo bolje, da se druži v kakršnikoli samozaščitni skupini, to je sedaj Nato".
"Varnostno okolje ni takšno, kot bi predlagatelji in pobudniki referenduma želeli. Je slabše in nevarnejše," je poudaril. Poleg tega smo referendum o članstvu že imeli in takrat so se ljudje opredelili, dodaja.
Od vojne v Ukrajini, ki nam je precej blizu, do vojne na Bližnjem vzhodu je trenutna geopolitična situacija po svetu precej napeta.
"Ob tolikšnem razpadu na redu utemeljene mednarodnopravne ureditve je treba vedeti, da so najbolj ogrožene in ranljive ravno male države," je ob tem dodal Prezelj. "Še posebej takšne, ki se jim 'fučka' za lastno obrambo ali pa mislijo, da jih nikoli ne bo nihče ogrožal, ker so sami tako krasni ljudje. To nas uči zgodovina."
Izstop iz Nata pa predstavlja še eno vprašanje. V takšnem primeru bi morali postati nevtralni, kar pomeni, da bi nam drugi morali to nevtralnost politično, diplomatsko in tudi pravno priznati, tudi ZDA in Rusija, je pojasnil Prezelj.
"Nevtralnost bi zahtevala večje naslanjanje na močnejšo lastno vojsko, ki ne bi mogla računati na pomoč drugih. Zato bi bilo treba še bolj okrepiti oborožitev in velikost vojske. Uvedba naborniške vojaške dolžnosti bi bila verjetno nujna," je zaključil.
Za mnenje o morebitnem referendumu smo povprašali tudi vse politične stranke v parlamentu, odgovorov še nismo prejeli.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.