Ostanite doma in se izogibajte stikom. 'Gre za obdobje, ki je trenutno težko, a bo minilo'

Prvo in najpomembnejše navodilo, ki velja za vse, tako za tiste, ki se počutijo dobro, predvsem pa za vse, ki kažejo simptome okužbe, je – čim manj stikov z drugimi ljudmi. Poleg tega je za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2 priporočljivo upoštevati vsakodnevne preventivne ukrepe.

Če imate bolezenske znake – vročina, kašelj, težave z dihanjem – in ste pred tem bili na območju izbruha virusa (predvsem v Italiji ali na Kitajskem), ostanite doma. Ne hodite v službo ali na javne kraje, kjer je veliko ljudi, ter ne sprejemajte obiskov.

Pokličite osebnega zdravnika ali zdravstveno službo in se z njimi posvetujte o svojem stanju. Zdravstveni delavci poudarjajo, da nikakor ne odhajajte k zdravniku nenapovedano, saj lahko s tem pripomorete k širjenju okužbe. 

Če vas bo v telefonskem pogovoru zdravnik napotil do zdravstvene ustanove, se tja odpeljite z osebnim avtomobilom, nikar z javnim prevozom (vlak, avtobus, taksi). Zdravnik, ki vam bo vzel bris, bo glede na vaše zdravstveno stanje ocenil, kje boste počakali na rezultate testa – v bolnišnici ali doma. Po prejemu rezultata vas bo zdravnik obvestil o nadaljnjih ukrepih.

Kako poteka zdravljenje v domači oskrbi? 

Če zdravstvene službe pri vas potrdijo okužbo z novim koronavirusom, vendar vaše zdravstveno stanje po zdravniški presoji ne zahteva bolnišnične obravnave, boste okrevali v domači oskrbi. Zdravnik vam bo odredil tako imenovano samoizolacijo. 

Okužbo z novim koronavirusom zdravimo simptomatsko. Učinkovitih zdravil namreč še ni, zato blažje simptome bolezni zdravimo podobno kot druge prehlade in gripo. Zvišano temperaturo si lahko znižujete z zdravili, ki znižujejo povišano telesno temperaturo (antipiretiki). 

Ob tem je, kot ob vsaki virozi in vročini, pomembno, da pijete dovolj tekočine in čim več počivate. Če vam vaš izbrani zdravnik poda še kakšna druga navodila, jih upoštevajte. 

Napotki za bolnike v samoizolaciji

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za bolnike v samoizolaciji in domači oskrbi podali naslednja navodila: 

1. OSTANITE DOMA: Dokler ne okrevate, ostanite doma. Izogibajte se stikom z drugimi ljudmi.

2. BIVAJTE V LOČENI SOBI: Večino časa preživite v drugi sobi kot ostali družinski člani, če je to le mogoče. Omejite stike z družinskimi člani (vzdržujte razdaljo najmanj 1,5 metra med vami in ostalimi družinskimi člani).

3. PREZRAČUJTE: Redno prezračujte prostore, v katerih se zadržujete. Prezračite prostor za od pet do deset minut večkrat na dan.

4. HIGIENA KAŠLJA: Upoštevajte pravilno higieno kašlja (preden zakašljate ali kihnete, si pokrijte usta in nos s papirnatim robčkom ali zakašljajte oziroma kihnite v zgornji del rokava). Papirnat robček po vsaki uporabi odvrzite v koš.

5. HIGIENA ROK: Skrbno si umivajte roke z milom in vodo, po potrebi jih tudi razkužujte. Glede pravilne higiene rok si oglejte v prilogi.

6. LASTEN PRIBOR: Uporabljajte svoj jedilni in higienski pribor, perilo in brisače.

7. HIGIENA PROSTORA: Površine, vidno onesnažene z respiratornimi izločki, očistite. Prav tako redno čistite ostale površine. Uporabite čistila, ki jih imate doma.

8. PRANJE PERILA: Svoje perilo operite z običajnim pralnim praškom na vsaj 60 stopinj Celzija.

Če se vam v času, ko okrevate na domu, stanje poslabša – denimo, poslabšanje kašlja z gnojnim izpljunkom, težko dihanje, pojav apatičnosti in zmedenosti – se preko telefona posvetujte z osebnim zdravnikom, ki vam bo podal navodila glede nadaljnjih ukrepov. 

Ko se pojavijo stres, občutki strahu, panike, zaskrbljenosti, jeze ...

Ljudje smo družabna bitja in marsikdo si težko predstavlja, da se mu je življenje praktično čez noč tako korenito spremenilo, da ne more obiskati svojih vnukov, sosedov, se dobiti s prijatelji na druženju ... Takšna navodila lahko še dodatno povečajo stres, občutke strahu, panike in zaskrbljenosti med ljudmi. Na NIJZ so zato pripravili tudi nasvete o tem, kako se s temi čustvi in občutki spopasti.

Ljudi je običajno strah neznanega in nečesa, česar ne moremo nadzorovati. Občutki žalosti, stresa, zmede, strahu ali jeze v nepredvidljivih situacijah so zato v takšnih okoliščinah povsem normalni, vendar pa jih poskusimo obvladati. "Če se sami znajdemo v situaciji, ko se počutimo tesnobne ali zaskrbljene glede koronavirusa, se lahko opomnimo, da zdravstveni in drugi strokovnjaki sledijo strogim protokolom za zmanjševanje širjenja okužb z virusom in zajezitev vseh posledic. Situacija, ki smo ji izpostavljeni, je velik izziv, zato je še posebej pomembno, da delujemo preventivno. Vsi skupaj in vsak posameznik mora delovati odgovorno in preventivno za skupno dobro," poudarjajo na NIJZ.

Kako si lahko pomagamo:

– Imejmo v mislih, da gre za obdobje, ki je trenutno težko, a bo minilo.

– Poskušajmo ostati mirni.

– Pomaga nam lahko pogovor z ljudmi, ki jim zaupamo. Pogovarjajmo se z družino in prijatelji. Če pogovor v živo ni mogoč, lahko uporabimo različne novodobne tehnologije.

– Ohranjajmo socialne stike, kolikor je v trenutnih okoliščinah možno oziroma varno. Socialne stike lahko vzdržujemo tudi preko novih tehnologij. Izogibajmo se tesnim stikom, predvsem pa druženju v večjih skupinah.

– Ohranjajmo zdrav življenjski slog – zdravo se prehranjujmo, dovolj spimo, bodimo fizično aktivni (npr. sprehod, vadba doma …)

– Za sprostitev ne posegajmo po cigaretah, alkoholu in drugih drogah. Ukvarjajmo se z aktivnostmi, ob katerih se počutimo dobro.

– Če občutimo, da smo zaradi nastale situacije čustveno preobremenjeni, se lahko obrnemo na spodaj navedene kontakte (najprej uporabimo vire pomoči po telefonu). Če nimamo znakov bolezni ne hodimo v zdravstvene ustanove.

– Osredotočimo se na to, kar lahko nadziramo (osnovni higienski ukrepi, dnevna rutina).

– Pridobimo čim več relevantnih informacij, ki nam bodo pomagale natančno oceniti tveganje in sprejeti razumne preventivne ukrepe.

– Vse informacije v zvezi s koronavirusom in nastalo situacijo, pridobivajmo iz zanesljivih virov (npr. ministrstva, NIJZ, WHO, in medijev, ki te informacije povzemajo).

– Zmanjšajmo izpostavljenost medijskim vsebinam, ki nas še dodatno vznemirjajo.

– Za soočanje s trenutno situacijo uporabljajmo tiste veščine, s pomočjo katerih smo se že v preteklosti uspešno soočali z neprijetnimi življenjskimi situacijami in ki nam pomagajo obvladovati čustva.

– Potrudimo se, da nastala situacija ne bo ogrozila načel solidarnosti in človečnosti. V skrbi za svoje zdravje pomislimo tudi na druge, predvsem na ranljive skupine prebivalstva (npr. socialno ogroženi, ljudje s kroničnimi obolenji, starejši) in kako jim lahko pomagamo na način, da ne ogrozimo svojega zdravja.

– Bodimo strpni in sprejemajoči drug do drugega. Samo s skupnimi močmi bomo dosegli, da se bo življenje čim prej spet vrnilo v normalne tirnice.

– Ko je stiska zelo huda, lahko pokličete na katero od naslednjih številk:

Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).

Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.

TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.