Socialno in kulturno škodo povzroča tudi državni monopol na tem področju. Tako so si manjši ponudniki internetnih storitev po dveh letih boja z vladno administracijo komajda pridobili nekoliko cenejše Telekomove tarife za uporabo Telekomovega omrežja. Pa ne vsi. ARNES - Akademska raziskovalna mreža kot javni zavod plačuje Telekomu dvakrat več za minuto uporabe javnega telefonskega omrežja kot denimo komercialni ponudnik interneta - Telekomov Siol. Po besedah direktorja ARNES-a, Marka Bonača, je to po svoje absurdno, saj so prizadeti predvsem tisti, ki se izobražujejo v Sloveniji in dostopajo do drugih raziskovalnih inštitutov, zato ni razumljivo, zakaj Telekom in Ministrstvo za promet in zveze ovirata ta del slovenske populacije, da bi ceneje prišel do sorodnih institucij v tujini.
Podatki o številu stalno priključenih računalnikov na internet glede na število prebivalcev v Evropi, so porazni. Slovenija je v spodnji polovici držav sicer pred Slovaško, Poljsko in Italijo, a že zaostaja za Madžarsko in Češko, da ne govorimo o zaostajanju za skandinavskimi državami. Stanje naj bi se izboljšalo po odpravi Telekomovega monopola z januarjem prihodnjega leta. Marko Bonač pa opozarja, da bo do prave liberalizacije prišlo šele tedaj, ko bodo sprejeti ukrepi, da bo Telekom in vsi drugi, ki imajo takšno infrastrukturo, odprli le-to za konkurenco. Prav to so storili na Švedskem, ki je v samem vrhu držav po aktivni rabi interneta.
