Nazaj na izhodišče?

Pogajanja v dani pogajalski sestavi niso smiselna, je na novinarski konferenci dejal predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Miha Ulčar. Zato od premierja Janeza Janše pričakujejo, da se bo sedaj vendarle sestal s študentskimi pogajalci. Sicer pa na sredinih demonstracijah na Trgu republike pričakujejo okoli 5.000 udeležencev.

Bojan Kurež s ŠOS je poudaril, da so se dogovorili, da šolnin ne bo. Obenem pa je dejal, da niso dosegli dogovora glede opredelitve študija kot javne dobrine, za katero študentu ne bi bilo potrebno plačevati. Kot je še pojasnil, so celo predstavniki ŠOS predlagali, da bi tisti, ki neopravičeno prekinejo študij, del stroškov študija tudi vrnili. Sicer pa so se dogovorili, da se javna sredstva, namenjena za visoko šolstvo, povečajo na dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Tomaž Černe pa je dejal, da so se dogovorili za sprejem sistemskega zakona o štipendiranju, ki bo temeljil na sodelovanju države, lokalnih skupnosti, gospodarstva in drugih donatorjev in ki bo spodbujal študente k študiju deficitarnih poklicev. Na področju kombiniranih štipendij pa po Černetovih besedah niso dosegli nobenega konkretnega stimulacijskega mehanizma, saj je vlada vztrajala, da davčna področja sporazum ne bi vseboval.

Glede ohranitve študentskega dela so se strinjali, da je potrebno okrepiti nadzor nad študentskim delom. Še 3. maja se je vlada po Černetovih besedah strinjala, da ne bo prišlo do omejitve, v ponedeljek pa so jih seznanili, da načrtujejo omejitev študentskega dela na deset dni v mesecu. Ob tem je Černe poudaril, da omejevanje posledična negira željo po večjem povezovanju izobraževanja in gospodarstva, saj gospodarstva ne bo zanimalo investiranje v študente za tako omejen čas.

Po Černetovih besedah so predstavniki ŠOS pristali na to, da se vprašanja obdavčitve študentskega dela ne rešujejo v okviru sporazuma, saj vlada pripravlja celovito davčno reformo. Študentski pogajalci tako ne želijo "zavirati reform, ki so v pri celotni družbi".

Eden izmed pogajalcev iz vrst ŠOS Borut Kozan je ponedeljkova pogajanja označil za farso in politično medijski manever vlade z namero diskreditacije študentskih pogajalcev. Med pogajanji so po besedah Kozana rešitve iskali le študentski pogajalci, vladni predstavniki pa so vztrajali na svojih stališčih.

Dragi protesti

Predstavniki ŠOS so predstavili nekatere podatke glede varnosti. Tako bo za 5.000 udeležencev skrbelo 50 varnostnikov, za vsakih nadaljnjih 100 udeležencev pa bo ŠOS najela po dva dodatna varnostnika, na voljo bo tudi zdravnik. Spregovorili so tudi o stroških organizacije demonstracij, pri čemer ti še niso dokončni. Sam najem parkirišča naj bi po navedbah predstavnika za stike z javnostmi ŠOS Toma Juvana stal 840.000 tolarjev, vsa tiskovina okoli 900.000 tolarjev, varovanje pa 800.000 tolarjev.

Vlada: Brez podpisa dogovora smo na izhodišču

Dokler dokument oziroma dogovor med študentsko in vladno stranjo ne bo podpisan, ta v nobeni točki ni veljaven, pa je na novinarski konferenci pojasnil minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan. "Če dogovor ne bo podpisan, se vrnemo na izhodišče," je še dejal. Državna sekretarka na ministrstvu za delo Marjeta Cotman je glede omejitve študentskega dela na 120 dni v letu pojasnila, da bi se delo, ki bi trajalo več kot to, študentu štelo v delovno dobo, vendar ob plačilu prispevkov za zavarovanje.

Minister Zupan je tudi dejal, da so se s predstavniki ŠOS dogovorili, da bo država plačala vseh pet let bolonjskega študija, eno leto pa bo študentom še na voljo v primeru menjave smeri študija. Prav tako so se po Zupanovih besedah s študenti dogovorili za okrog 20.000 štipendij. Vladna pogajalska stran namreč meni, da s številom štipendij rešujejo "problem študentskega dela, ki je socialni problem, s štipendijami pa želijo zagotoviti študij na fakulteti". Treba se je zavedati, da je glavna prioriteta kakovosten in kratek študij ter to, da bo država dobila dobre diplomirance in da je študentsko delo spremljevalna dejavnost, je še pojasnil minister.

S študenti so se po Zupanovih besedah uskladili pri devetih zahtevah, eno je umaknila vladna stran, od ene so odstopili predstavniki študentov, pri dveh, dosledni implementaciji bolonjske reforme in ohranitvi študentskega dela, pa so se uskladili le polovično.

Cotmanova je tudi pojasnila, da ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravlja sistemski zakon o štipendiranju, s katerim želijo doseči 20.000 novih štipendij. Z njimi so na ministrstvu želeli omogočiti študentom, da dokončajo študij čim prej in opravljajo manj študentskega dela, ter predvsem izboljšati njihov socialni položaj.