Hrenovke ali časopis

Prvi mož KD Group je na debatnem večeru o pritisku kapitala in politike na medije še dejal, da novinarjem ne verjame, ker pišejo površno in ne preverjajo informacij. "Ne bi ločeval podjetnika, ki dela hrenovke ali ima v lasti časopis. Zato, ker moji otroci ne berejo časopisa, jedo pa hrenovke. Kaj daje podjetnik v hrenovke, se mi zdi izjemno pomembno. Mogoče zaradi večjega profita daje notri nekaj, kar mojim otrokom škoduje," je o lastnikih kapitala dejal Matjaž Gantar. "Ampak medij je tisti, ki bo to hrenovko nadziral," mu je odgovornost medijev razložila novinarka časnika Dnevnik Tanja Lesničar - Pučko.

V debati je sodeloval tudi predsednik države Danilo Türk, ki se je zavzel za etičnost novinarstva. Prepričan je, da razprave o pritiskih kapitala in politike na novinarje ne more voditi država temveč civilna družba. Po njegovem mnenju lahko razprava o medijih pokaže, ali bo na tem področju potreben nov angažma oblasti in ali so potrebna nova zakonska pravila. Predsednik republike meni, da je v novinarstvu "etična baza nenadomestljiva". Ni zamenjave za etiko v novinarstvo, je poudaril.

Gantar je povedal, da "so kapitalisti po definiciji nevarni ljudje, saj kapitalist izhaja iz egoizma posameznikov, ki tangira k monopolu". Po njegovem mnenju je vloga države, da poskuša te monopole razbijati. Glavna težava novinarstva po njegovih besedah ni lastništvo, temveč novinarska etika in profesionalnost. V slovenskem novinarstvu se "hitro žali, ne preverja se informacij, piše se površno," je pojasnil. Kot je dodal, je nad novinarji, glede na dejstvo, da so se slovenski mediji notranje lastninili, zelo razočaran. "Lahko bi
imeli super neodvisne medije, pa so novinarji svoje delnice rajši prodali za nov avto," je še poudaril Gantar. Novinarka Dnevnika Tanja Lesničar - Pučko je Gantarju odvrnila, da "novinarji nismo zaupali certifikatom in nismo imeli dovolj informacij". Nasprotuje tudi uveljavljanju enotirnega sistema upravljanja v medijih. Pri časniku Večer bo sedaj odgovorni urednik nekdo, ki je bil samo šest mesecev v časopisu kot direktor, prej pa je delal v zavarovalništvu, je pojasnila. Ob tem je podvomila, "če mu je že vse jasno". Dodala je, da lahko, če se bo to nadaljevalo, "fakulteto kar zapremo". Komunikolog in profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Slavko Splichal je dejal, da je sicer problem etike ključen problem. Težava novinarstva pa je, da poleg univerzalne etike obstajata tudi podjetniška in politična etika, je poudaril. Ob tem je dodal, da rešitev niso kratkoročne spremembe s sprejemanjem novih zakonov. Prepričan je, da brez resnih posegov države ni možnosti za preživetje medijev kot temeljev demokratične družbe.