'Ne gre za natikanje nagobčnikov'

Lojze Posedel in Franco Juri, poslanca Zaresa, sta pripravila predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona, poleg tega pa še dopolnitve parlamentarnega poslovnika.

Predlog za spremembo ustave predvideva, da bi se imuniteta poslancev, ki je sedaj urejena v 83., 100. in 167. členu ustave, popolnoma odpravila. Dosedanja ureditev namreč določa, da poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel v parlamentu.

Kot pravita, v javnih nastopih v parlamentu v zadnjem času opažata vedno več nestrpnosti, sovražnega govora, vrednostnih sodb, žalitev in diskriminacije. "Skorajda ne mine seja, da ne bi bili priča neprimernemu besedičenju," pravi Posedel, ki sicer o posameznih primerih ni želel govoriti, saj si "niti avtorji niti izrečeni stavki tega ne zaslužijo".

Posedel med razlogi za predlagane spremembe izpostavlja, da ustava določa, da smo vsi državljani enaki. A očitno to ne drži, saj "si lahko poslanci dovolimo nekaznovano izreči marsikatero vrednostno sodbo, spodbujamo nestrpnost ali pa rušimo osebno integriteto posameznikov".

Ukinitev poslanske imunitete po njegovem mnenju ne bi ovirala dela parlamenta, bi pa dvignila njegov ugled ter kulturo političnega govora. Posedel tudi opozarja, da ne gre za omejevanje svobode govora ali "natikanje nagobčnikov" poslancem.

Sankcije za žaljiv govor?

Poslanca obenem predlagata tudi spremembe parlamentarnega poslovnika. Sedanji namreč ne predvideva možnosti sankcioniranja poslancev zaradi razžalitev, obrekovanja ali izražanja nestrpnosti, čeprav po Jurijevih besedah "do takih izpadov prihaja vedno bolj pogosto". Zato bi v poslovnik zapisala, da poslanci v parlamentu ne bi smeli uporabljati izrazov in izjav, ki bi lahko pomenile razžalitev, obrekovanje, žaljivo obdolžitev, spodbujanje k nestrpnosti in diskriminacijo.

V poslovnik bi vnesla tudi sankcije za neprimeren govor. Kot je pojasnil Juri, bi bila poslancu najprej dana možnost, da se za izrečene besede javno opraviči, v nasprotnem primeru pa bi – po zgledu Evropskega parlamenta – sledile sankcije v obliki zmanjšanja plače.

Posedel in Juri opozarjata, da gre za pobudo, ki ne želi biti strankarska, zato bosta podpise podpore iskala med vsemi poslanskimi skupinami, pri tem pa upata na "skoraj soglasno podporo".

SLS: Kritika še ni žalitev

V SDS opozarjajo, da so v preteklem mandatu že predlagali črtanje instituta imunitete v celoti, pa so ga v nekaterih sedanjih koalicijskih strankah zavrnili. "Če bi poslanci koalicije imeli resen namen, da poslansko imuniteto popolnoma odpravijo oziroma črtajo, bi to v preteklosti že sprejeli," so zapisali v poslanski skupini SDS, kjer še predlagajo, da "koalicijski poslanci glede odprave poslanske imunitete najprej dosežejo soglasje med sabo".

Poslanec SLS Janez Ribič pa ne vidi potrebe po poslanski imuniteti, saj morajo po njegovem mnenju poslanci dosledno spoštovati zakon in biti pri tem ljudem za zgled. V SLS obsojajo sovražni govor v parlamentu, vendar pa opozarjajo, da "bi bilo še huje, če bi bil poslanec, ki opozori na nepravilnosti, tožen oziroma kaznovan zaradi obrekovanja kot poskus utišanja kritične besede." V SLS so še zapisali, da se je treba zavedati, da kritika še ni žalitev in da imajo poslanci dolžnost opozarjati na nepravilnosti.